ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arabízem -zma m (ī) jezikosl. element arabščine v kakem drugem jeziku: Prevod je odpravil nepotrebne arabizme E ← nem. Arabismus ← frc. arabisme iz (↑)arábski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek; aromaterapevtska masaža; Aromaterapevtska kopel blaži bolečine v medenici, ki pogosto spremljajo vnetje mehurja E ← agl. aromatherapeutic, nem. aromatherapeutisch k ↑arómaterapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
artefáktSSKJ -a m (ȃ) predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asána -e in ásana -e ž (ȃ) vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E ← agl. asana, nem. Asana ← stind. āsana 'sedenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ) alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E ← agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avdiofíl -a [au̯dijofil] m, člov. (ȋ) ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka: Vinilna plošča ima svoje prednosti in slabosti, toda splošno mnenje med avdiofili je, da je njen zvok boljši in toplejši E ← agl. audiophile, nem. Audiophil iz (↑)avdio... + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑) priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́) tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávraSSKJ -e ž (ȃ) 1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka 2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra 'svež zrak, vetrič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtíst -a m, člov. (ȋ) psiht. kdor ima avtizem: Avtisti vidjo podrobnosti, ne pa cele slike in pogosto zgrešijo povezave med elementi, ki se zdijo drugim samoumevne E ← nem. Autist k (↑)avtízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtológni -a -o prid. (ọ̑) med. ki izvira iz lastnega telesa: Za obnovo poškodovanih in obrabljenih kostnih struktur je v kirurgiji za zdaj najpogostejša metoda avtologne presaditve kosti E ← nem. autolog iz (↑)avto…2 + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bahaízem -zma m (ī) vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E ← nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bahájec -jca m, člov. (ȃ) pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E ← nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balírati -am nedov. (ȋ) zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport: balirati odpadke; Nesreča se je zgodila, ko se je s traktorjem peljal balirat seno na travnik E ← nem. ballieren iz (↑)bála
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balístik -a m, člov. (í) strokovnjak za balistiko; balist: V pritožbi je zagovornik zapisal, da se sodba opira zgolj na mnenje enega balistika E ← nem. Ballistiker iz ↑balíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandóneon -a m (ọ̑) manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E ← nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bankírSSKJ -ja m, člov. (í) kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: centralni bankir; tuji bankir; Nekateri bankirji niso naklonjeni stališču, da državnega primanjkljaja v menjavi blaga in storitev z ostalim svetom ni ali pa je drugorazredni problem E ← nem. Bankier ← frc. banquier iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
basmáti1 -ja m (ȃ) dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E ← nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'basmáti2 -- v prid. rabi
Divji in basmati riž je treba kuhati posebej, saj je čas za pripravo prvega daljši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bílokácija -e ž (ȋ-á) pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bío -- [bijo] prid. (ȋ) ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; organski (2): bio vrt; bio hrana; bio kmetija; V bio pridelavi svetujejo le gnojenje s kompostom – glej tudi bío... E ← nem., frc. bio iz (↑)bio(lóški)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ) ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E ← nem. bioaktiv, agl. bioactive iz ↑bío… + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E ← nem. Biozid, agl. biocide iz ↑bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíodiverzitéta -e [bijodiverziteta] ž (ȋ-ẹ̑) biol. pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost: raziskava biodiverzitete; varstvo biodiverzitete; Stari gozdovi so pomembni za celotno življenjsko skupnost in so pri tem odločilen dejavnik za ohranjanje biodiverzitete E ← nem. Biodiversität, agl. biodiversity iz ↑bío… + ↑diverzitéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī) ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́) kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́) veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E ← agl. bioethics, nem. Bioethik iz ↑bío… + (↑)étika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́) genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E ← agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz ↑bío… + (↑)genétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoindikátor -ja [bijoindikator] m (ȋ-ȃ) organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja: Zavedati se moramo, da so ob vsem drugem čebele pomembni bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju E ← agl. bioindicator, nem. Bioindikator iz ↑bío… + (↑)indikátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á) veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E ← nem. Biokatalysator iz ↑bío… + (↑)katalizátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ) 1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino 2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoreáktor -ja [bijoreaktor] m (ȋ-á) naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: Biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij E ← agl. bioreactor, nem. Bioreaktor iz ↑bío… + (↑)reáktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoresonánca -e [bijoresonanca] ž (ȋ-ȃ) metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: Teorija, ki stoji za bioresonanco, pravi, da vsaka snov, vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelod, torej vse okrog nas, seva energijo, ki ima natančno izmerljivo specifično valovno dolžino E ← agl. bioresonance, nem. Bioresonanz iz ↑bío… + (↑)resonánca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíostatístika -e [bijostatistika] ž (ȋ-í) statistika, ki se ukvarja z analizo podatkov iz živega sveta: inštitut za biostatistiko; Mlada dekleta bi morala piti manj gaziranih pijač, priporoča študija, ki jo je na šoli za javno zdravstvo opravila skupina pod vodstvom profesorice za biostatistiko E ← agl. biostatistics, nem. Biostatistik iz ↑bío… + (↑)statístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ) zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E ← agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz ↑bío… + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biotín -a [bijotin] m (ȋ) farm. vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: Biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj E (← agl. biotin, nem. Biotin) ← nlat. biotinum iz gr. biotḗ 'življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol. ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'biótska raznovŕstnost -e -i ž (ọ̑, ȓ)
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biodiverziteta: ohranjanje biotske raznovrstnosti; Biotska raznovrstnost je prav gotovo najbolj razpoznavna prednost, ki jo imamo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog. z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: Tudi če bi vozil 200 km/h, se bo za tabo našel bedak, ki ti bo blendal in trobil E ← nem. blenden, prvotneje 'zaslepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brigadírSSKJ -ja m, člov. (í) najvišji častniški čin v Slovenski vojski: Brigadir v naši vojski lahko postane nekdo, ki opravi poveljniško štabno šolo (generalštabni tečaj) in ki ima številne vojaške in civilne izkušnje E ← nem. Brigadier ← frc. brigadier iz (↑)brigáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
certificíranje -a s (ȋ) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certifikacija: politika certificiranja; postopki certificiranja; Kmalu bo oblikovana posebna skupina, ki bo izpeljala postopek certificiranja za izdelke z geografskim poreklom ali izdelke višje kakovosti, kakršna je ajdova kaša po tradicionalnem receptu E iz certificírati ← nem. zertifizieren ← lat. certificāre iz certus 'odločen, gotov' + facere 'napraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
certifikácija -e ž (á) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certificiranje: certifikacija izdelkov; postopek certifikacije; Udeleženci seminarja so razmišljali, kako vzpostaviti sistem evalvacije, certifikacije in mentorstva vzgojiteljem in učiteljem E ← nem. Zertifikation iz certificírati, ↑certificíranje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
címer -mra m, člov. (í) pog. sostanovalec, navadno v dijaški ali študentski sobi: Slišala sem, da naj bi stanovalki cimer šel na živce, zato ga je prijavila E ← nem. Zimmer(kamerad) iz Zimmer 'soba' + Kamerad 'tovariš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ddr. -ja [dədərə̀] m (ə̏) okrajš. pristavek k imenu za dvojni doktorat: prof. ddr. Janez Novak E ← nem. DDr., okrajšano iz D(oktor) D(okto)r
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
defibrilátor -ja m (ȃ) med. naprava za ustavitev nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega toka: avtomatski defibrilator; Njegovo srce je stalo sedem minut, preden so ga oživili z defibrilatorjem E ← agl. defibrillator, nem. Defibrillator, frc. défibrillateur iz (↑)de… + tvor. od (↑)fibríla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati 2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delfinárij -a m (á) prostor, poslopje za gojenje velikih morskih živali, zlasti delfinov: Med čofotanjem v delfinariju morski lev Mike nežno ovije plavut okoli delfinke Jenny, medtem ko skupaj plavata po bazenu E ← nem. Delphinarium iz (↑)delfín + (↑)(akv)árij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
denominírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti novo denarno, vrednostno enoto v zameno za večje število starih: V kratkem bodo točke skladov denominirali, kar pomeni, da bodo vlagatelji iz dosedanje ene točke dobili deset novih, katerih vrednost bo za desetino nižja E ← nem. denominieren iz (↑)de… + ↑nominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
denotát -a m (ȃ) 1. jezikosl. vsebina predmetnosti ali pojavnosti brez čustvenega priznaka: Sinonimi so različna poimenovanja za isti denotat 2. filoz. zaznamovani, imenovani predmet; označenecSSKJ: Benthamova avtoikona je paradoksni znak, ki je istoveten s svojim denotatom E ← nem. Denotat ← lat. dēnotātum iz dēnotāre 'označiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
desiro -ja cit. [deziró] m (ọ̑) primestni elektromotorni vlak nemškega podjetja Siemens: Z vključevanjem novih garnitur Siemensovih desirojev predvidevajo dodatne prevozne zmogljivosti na vseh obstoječih relacijah E po nem. imenu modela vlaka Desiro iz agl. desire 'želeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa 2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
detánt -a m (ȃ) popuščanje (napetosti) v medsebojnih odnosih, zlasti političnih: Generali so s strokovnimi analizami veliko prispevali k detantu, več njihovih predlogov sta potem obe velesili vnesli v svoje sporazume o omejitvi oborožitve E ← nem. Detente ← frc. détente 'popuščanje napetosti ali pritiska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž (ọ̑-ȋ, í) biol. nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; DNK: Dezoksiribonukleinska kislina je osnovna sestavina genskega materiala E po zgledu nem. Desoxiribonucleinsäure, agl. desoxyribonucleic acid iz (↑)dezoksi(dácija) + (↑)ribonukleínski in (↑)kislína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diabetológ -a [dijabetolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za diabetologijo: internist diabetolog; Programe hujšanja sestavljajo diabetologi in fizioterapevti, ki vsaka dva meseca opravljajo kontrolne meritve E ← nem. Diabetologe iz (↑)diabétes + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
días -a [dijas] m (ȋ) pog. diapozitiv: Projekcija diasov na steni je posvečena igralnim bravuram velikanov slovenske košarke E ← nem. Dias, mn. od Dia, skrajšano iz Dia(positiv)film; (↑)diapozitív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diétoterapíja -e [dijetoterapija] ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje z dieto: Spregovoril je o metodi, ki jo s pridom uporablja tudi znotraj svojega celostnega terapevtskega programa, torej o dietoterapiji, samozdravljenju s prehrano E ← nem. Diätotherapie iz (↑)diéta + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
digitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pretvoriti podatke in informacije v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Računalniški strokovnjaki so listine digitalizirali kar na domoznanskem oddelku, kar nam je prihranilo precej tveganja v zvezi s prevozom ter zaščito gradiva 2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: Šele leta 2001 je Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje E ← nem. digitalisieren iz (↑)digitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
díoksín -a m (ȋ-ȋ) 1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD) 2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
direktórijSSKJ -a m (ọ́) rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; imenik: glavni direktorij; seznam direktorijev; preiskovanje direktorijev na disku; Virusi, črvi in druge nadloge, ki pestijo Microsoftovo programje, temeljijo na dejstvu, da so imena ključnih direktorijev in datotek na vseh računalnikih enaka E ← nem. Direktorium ← lat. dīrēctōrium iz (↑)dirigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diskóntSSKJ -a m (ọ̑) prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
distrófik -a m, člov. (ọ́) kdor ima distrofijo, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic, kar sčasoma povzroči delno ali popolno ohromelost različnih mišičnih skupin: društvo distrofikov; V zdraviliščih so si nekateri distrofiki ravno zaradi svojih vozičkov in drugih značilnosti invalidnosti nabrali kar nekaj negativnih izkušenj E ← nem. Dystrophiker iz (↑)distrofíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program 2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
diverzitéta -e ž (ẹ̑) pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah; raznovrstnostSSKJ: Ena izmed možnih metod izbora, ki pa na Barju ne postreže z uporabnimi rezultati, daje prednost površinam z nadpovprečno diverziteto ptic E ← nem. Diversität ← lat. dīversitās iz dīversus 'različen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
donírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podariti, darovati, navadno denar, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donirati sredstva za nakup novega dializatorja; donirati za razvoj športa; Vprašali smo ga, zakaj se je odločil svoja dela donirati prav slovenjgraški galeriji 2. podariti, darovati svoje telesne organe ali spolne celice: donirati jajčne celice; donirati ledvico; Ključ do uspeha pri raziskavi je bila uporaba jajčec, ki so jih donirale mlade ženske E ← nem. donieren ← frc. donner 'dati, podariti' < lat. dōnāre
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dopamín -a m (ȋ) med. snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E ← nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dúatlon -a m (ȗ) športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: V nedeljo je bila v Nemčiji tekma svetovnega pokala v duatlonu, na kateri so nastopili tudi trije slovenski tekmovalci E ← nem. Duathlon iz lat. duō 'dve' + gr. ãthlon 'boj, napor, bojna nagrada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ekonometríja -e ž (ȋ) 1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini 2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
eksorcístSSKJ -a m, člov. (ȋ) rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; izganjalec (2): Ostal je eksorcist, zdravil je, kot to počno afriški čarovniki, v Rimu in drugod je bil izjemno priljubljen, vsi so ga poznali, vsi so ga pozdravljali E ← nem. Exorzist ← poznolat. exorcista ← gr. eksorkistḗs iz eksorkídzō 'zaklinjam, izganjam hudega duha' iz (↑)eks… + tvor. od hórkos 'kletev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elastán -a m (ȃ) tekst. elastično sintetično vlakno, ki se dodaja tkaninam za večjo prožnost: Povpraševanje po elastanu je začelo naraščati v 60. letih, ko so postali priljubljeni prilegajoče se spodnje perilo in samostoječe najlonske nogavice E ← nem. Elastan, agl. Elasthan iz (↑)elást(ičen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elektorát -a m (ȃ) volilno telo, sestavljeno iz elektorjev: Večina analitikov je prepričana, da bo kandidat zmagal že v prvem krogu, toliko bolj, če se bodo glasovi desničarskega elektorata razdelili na več drugih kandidatov E ← nem. Elektorat 'volilna kneževina' ← srlat. electorātus iz (↑)eléktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́) 1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega 2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve 3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elokvénca -e ž (ẹ̑) govorniška spretnost: Nekateri govorniki so dobro razvili svoj talent za elokvenco in izboljšali stilistične finese E ← nem. Eloquenz ← lat. ēloquentia iz ēloquī 'izgovoriti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
enciklopedístika -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja s pripravljanjem, sestavljanjem, pisanjem enciklopedij: Da pri založbi resno mislijo z leksikoni in podobnimi izdajami, priča že zastavljeni oddelek enciklopedistike in leksikografike 2. enciklopedistična dela, enciklopedije: relativnost enciklopedistike E ← nem. Enzyklopädistik, agl. encyclopaedistics iz (↑)enciklopedíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
enotéka -e ž (ẹ̑) urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin, navadno razvrščenih po poreklu, kakovosti, pridelovalcih; vinotekaSSKJ: Enoteka oziroma vinski bar bo od točilne mize, zidov, tlaka in pročelja narejen iz opeke v različnih odtenkih, barvah in oblikah E ← nem. Önothek, frc. oenothèque iz gr. oĩnos 'vino' + thḗkē 'shramba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
entitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) 1. polit. družbena, politična enota kake etnične skupnosti v okviru širše politične skupnosti: V alternativi predlagajo odpravo entitet in ustanovitev države z multietničnimi kantoni ali regijami 2. kar je, obstaja kot smiselna enota, celota: Vsaka država je entiteta zase, z edinstvenim strateškim, političnim, gospodarskim, kulturnim in drugim položajem E ← nem. Entität ← srlat. entitās iz ens 'bitje' iz esse 'biti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ergométer -tra m (ẹ́) 1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ 2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
eritropoetín -a m (ȋ) med. hormon, ki se izloča predvsem v ledvicah in uravnava nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: predpisovanje eritropoetina; Pri bolnikih, ki so na dializi, anemijo zdravijo z eritropoetinom, kar je običajno uspešno E ← nem. Erythropoietin, agl. erythropoietin iz gr. erythrós 'rdeč' + tvor. k póiēsis 'izdelava, delo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erlíhija -e ž (ȋ) biol. spiralasta bakterija iz rodu Erlichia: Delež klopov, okuženih z bakterijo erlihijo (erlichia), se giblje med dvema in desetimi odstotki E ← nem. Ehrlichia po nemškem mikrobiologu Paulu Ehrlichu (1854–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
erotizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj vzbuja ali stopnjuje spolno slo: Razmah popularne kulture v šestdesetih je erotiziral vsa področja, od dizajna do filma, glasbe in mode E ← nem. erotisieren iz (↑)êros
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
eskalírati -am nedov. in dov. (ȋ) postopno se širiti, stopnjevati: Nenehno napeti odnosi s politično opozicijo so eskalirali tudi v letu 1982, ko se je srdito uprlo Muslimansko bratstvo in zavzelo Hamo E ← nem. eskalieren ← agl. escalate iz frc. éscalier 'stopnice' < lat. scalaria iz scala 'lestev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
etiketíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) označevati s čim negativnim: Gre za politično zaledje, ki se še vedno napaja na izvirih razrednega in kulturnega boja in ki svoje politične nasprotnike takoj etiketira in diskvalificira, najraje s fašisti E ← nem. etiketieren ← frc. étiqueter iz (↑)etikéta1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
etníja -e ž (ȋ) skupina ljudi, ki jih povezuje skupni jezik, materialna in duhovna kultura: Poudarja, da je demokrat, ki spoštuje vse etnije in vere in si vedno prizadeva za spoštovanje človekovih pravic E ← nem. Ethnie, frc. ethnie iz gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
évrobarométer -tra m (ẹ̑-ẹ́) javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz ↑évro… + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
evrokracíja -e ž (ȋ) 1. vodstvo Evropske unije: sedež evrokracije; prestolnica evrokracije; Šef evrokracije še ni razkril ukrepov, ki jih bo predložil najvišjim državnikom Unije 2. ekspr. uradništvo Evropske unije: Zlasti na drugi strani Atlantika se radi posmehujejo prenapihnjeni evrokraciji, od katere dobršen del odpade na prevajalce E ← nem. Eurokratie iz ↑évro… + (↑)(biro)kracíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
évro… prvi del zloženk (ẹ̑) 1. ki se nanaša na Evropo kot politično-geografsko enoto: evroatlantski; evrocentrizem; evroregija 2. ki se nanaša na Evropsko unijo: evrobarometer; evročlanice; evroposlanec; evroskeptik 3. ki se nanaša na evro, denarno enoto Evropske monetarne unije in nekaterih drugih evropskih držav: evrobankovec; evrokovanec; evromonetaren – glej tudi évro 2 E ← nem. Euro, frc. euro, agl. euro iz (↑)evró(pski)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ezotêrik -a m, člov. (é) kdor se ukvarja z ezoteriko: Zato se zares razumen človek ne bo razvil v racionalista, a prav tako ne v nekritičnega ezoterika E ← nem. Esoterik(er) iz (↑)ezotêrič(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ezotêrika -e ž (é) nauk o neznanem, obstoječem onstran razumljivega: V poplavi ekspertov za ezoteriko je treba tiste, ki resnično lahko pomagajo človeku, iskati s povečevalnim steklom E ← nem. Esoterik iz (↑)ezotêrič(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E ← nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn ← (st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'fájn2 prisl. (ȃ)
fajn gladek; Cene so fajn narasle
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fazánSSKJ -a m, člov. (ȃ) dijak prvega letnika srednje šole: Vsi smo nestrpno čakali, da se znebimo vzdevka fazan in da bo v drugem šolskem letu nekdo pod nami E ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (órnis) Phāsianós 'fazijski (ptič)' po gr. imenu Phā̃sis za gornji tok reke Araks v Armeniji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
féler -ja m (ẹ́) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kar ni v skladu z določenim pravilom, z določenimi dejstvi ali z zahtevano kakovostjo; napakaSSKJ, pomanjkljivostSSKJ: Že v prvem dejanju sem zapazila izrazit kostumski feler E ← nem. Fehler 'napaka, okvara'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fést -a m (ẹ̑) pog. večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na različnih kulturnih področjih; festivalSSKJ: Prvi festival je prinesel okoli pet milijonov izgube, pokrili so jo šele naslednji trije festi E ← nem. Fest ← lat. festum 'praznik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fítofarmacévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na proizvodnjo pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: fitofarmacevtska sredstva; Ob pogostem škropljenju se pojavljajo vprašanja, ali so fitofarmacevtski pripravki res neškodljivi, tudi če jih pridelovalci uporabljajo v neposredni bližini naselja E iz fitofarmacevt ← nem. Phytopharmazeut k ↑fítofarmacíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fítofarmacíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o proizvodnji pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: Odrekli se bomo proizvodom fitofarmacije in raje za rekreacijo prijeli za motiko, ko nas bo motil plevel na vrtu E ← nem. Phytopharmazie iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)farmacíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fítosanitárni -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki je v zvezi z nadzorom zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarna uprava; fitosanitarno spričevalo; Za izdajo predpisanega spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj pristojbino E ← nem. phytosanitär, agl. phytosanitary iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)sanitáren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fítoterapíja -e ž (ȋ-ȋ) zdravljenje bolezni in motenj počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in njihovimi učinkovinami: Uporabo zdravilnih rastlin tudi moderna medicina vse pogosteje uvaja kot fitoterapijo, predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj E ← nem. Phytotherapie, agl. phytotherapy iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fiziáter -tra [fizijatər] m, člov. (á) med. zdravnik specialist za fiziatrijo: Če je obolenje težje, mora bolnika pregledati specialist fiziater ali ortoped E ← nem. Physiater iz gr. phýsis 'narava, stvarstvo' + iātrós 'zdravnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flambírati -am dov. in nedov. (ȋ) dokončno pripraviti jed s prižigom močne in dišeče alkoholne pijače: Meso flambiramo s konjakom in temu dodamo maline E ← nem. flambieren ← frc. flamber iz stfrc. flambe 'plamen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
florístikaSSKJ -e ž (í) umetniško oblikovanje s cvetjem: V Cankarjevem domu je bilo včeraj šesto državno prvenstvo v floristiki E ← nem. Floristik iz (↑)flóra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fokusíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) 1. združevati zlasti svetlobo, vidne vtise na enem mestu, v eni točki: fokusirati pramen fotonov na površino; fokusirati svetlobo z optičnimi elementi; Oko je zapleten organ, ki fokusira svetlobne žarke, tako da slika nastane na mrežnici, ta nato spremeni sliko v vzorec živčnih impulzov in ti se prenesejo v možgane 2. usmerjati zaznavo, pozornost; osredinitiSSKJ, osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ: fokusirati pogled na bližnje predmete; fokusirati pozornost na nov problem; Vlada se je odločila, da bo večino ukrepov fokusirala na avtomobilsko industrijo
// usmerjati svoje prizadevanje, aktivnost; osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ, osredinjati se: fokusirati se na proizvodnjo smuči; fokusirati se izključno na rešitev zahtevnega vprašanja; Japonci so najprej razvijali jeklarstvo, potem ladjedelništvo, zatem so se fokusirali na avtomobilsko industrijo, nato pa še na elektroniko in računalništvo E ← nem. fokussieren iz (↑)fókus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fôpati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu lagati komu: Fopali so nas, da bodo bančne storitve cenejše, ko pridejo k nam tuje banke E ← nem. foppen 'dražiti, imeti za norca'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam 2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo 3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
forénzik -a m, člov. (ẹ́) strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: Forenziki so na osnovi zbranih podatkov naredili fotorobota nasilneža, ki je na ljubljanski avtobusni postaji huje ranil šoferja E ← nem. Forensik(er), agl. forensic (scientist) 'forenzični (znanstvenik)' iz ↑forénzika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
forénzika -e ž (ẹ́) veda, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravo izvedenskega mnenja: Policisti morajo poznati forenziko, da zavarujejo sledi E ← nem. Forensik, agl. forensic (science) 'forenzična (znanost)' iz lat. forensis 'sodni' iz ↑fórum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fragmentácija -e ž (á) 1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj 2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frájerSSKJ -ja m, člov. (á) 1. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, džek: glavni frajer; velik frajer; Vsak nov dan brez cigarete sem se počutil kot zmagovalec, sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer 2. kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Delal sem se frajerja, s pištolo sem hotel fante samo prestrašiti, nazadnje pa sem se počutil ogroženega E ← pog. nem. Freier 'gizdalin', prvotno in knjižno 'snubač', iz freien 'snubiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fritírati -am nedov. (ȋ) pripravljati jed v vroči maščobi, zlasti v fritezi; cvretiSSKJ: panirati in fritirati; Ko se okrog ročaja naberejo mehurčki, začnemo fritirati naslednjo porcijo E ← nem. frittieren iz frc. frit 'ocvrt' iz frire 'cvreti' < lat. frigere
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
futurológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za futurologijo: Kaj se bo dogajalo v združeni Evropi in ali bo državam članicam uspelo ohraniti nacionalno identiteto, si danski futurolog kljub mednarodnemu ugledu ni drznil napovedati E po zgledu agl. futurologist, nem. Futurologe iz (↑)futúr + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gástarbájter -ja m, člov. (ȃ-ȃ) pog. delavec na začasnem delu v tujini, ki navadno opravlja fizična, slabše plačana dela: slovenski gastarbajterji; Gastarbajterji z Vzhoda zaslužijo približno polovico denarja, ki bi ga delodajalec moral izplačati redno zaposlenemu delavcu E ← nem. Gastarbeiter iz Gast 'gost' + Arbeiter 'delavec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gástroenterológ -a m, člov. (ȃ-ọ̑) med. zdravnik specialist za gastroenterologijo: internist gastroenterolog; Slovenski gastroenterologi se trudijo ozavestiti javnost o smiselnosti preventivnih pregledov črevesja E po zgledu agl. gastroenterologist, nem. Gastroenterologe iz gr. gastḗr 'trebuh' + énteron 'drobovje, črevesje' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
genêrik -a m (é) 1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja 2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
genóm -a m (ọ̑) biol. celota dednih informacij živega bitja v genih; dednina: ustvariti sintetični genom; človeški genom; genom bakterije; raziskovanje genoma; Po današnji oceni človekov genom vsebuje med 70.000 in 100.000 različnih genov E ← agl. genome, nem. Genom iz (↑)gén + (↑)(kromos)óm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
géostratéški -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki se nanaša na strategijo vzpostavljanja, spreminjanja ekonomskega in političnega položaja nekega območja, izhajajočega zlasti iz nekaterih njegovih geografskih značilnosti: geostrateški interes; geostrateški položaj; geostrateški premik; geostrateška lega; Geostrateška podoba sveta se je po 11. septembru popolnoma spremenila E ← agl. geostrategic, nem. geostrategisch iz (↑)geo... + (↑)stratéški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
géotermálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi s temperaturo v notranjosti zemlje; geotermičniSSKJ: geotermalni vrelec; geotermalna elektrarna; geotermalna voda; Največji potencialni vir geotermalne energije je toplota, ki se skriva v globini v neprepustnih kameninah E ← agl., nem. geothermal iz (↑)geo... + (↑)termálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gétoSSKJ -a m (ẹ̑) 1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna 2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glamurózen -zna -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na glamur; glamuren: glamurozen dogodek; glamurozna obleka; glamurozna revija; glamurozna zabava; Za bolj glamurozen videz oblikovalci uporabijo tkanine s kovinskim odsevom, medtem ko za klasično uglajene priložnosti posežejo po barvi pepela E ← nem. glamurös ← agl. glamorous iz ↑glamúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glisírati -am nedov. (ȋ) pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissieren ←frc. glisser 'drseti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gluhoném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) gluh in nem: gluhonemi otroci;
gluhonem od rojstvagluhonémi -a -o sam.: zavod za gluhoneme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gráfoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa: Strokovnjak vam svetuje, kako s pomočjo grafoterapije izboljšate svoje počutje in vplivate na podzavest E ← agl. graphotherapy, nem. Graphotherapie iz gr. gráphō 'pišem, slikam' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ) otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; Otroci so klepetali, se igrali ravbarje in žandarje, ristanc in gumitvist E ← nem. Gummitwist iz Gummi(band) 'elastika' + (↑)tvíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gurú -ja m, člov. (ȗ) 1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; Hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne bo poskrbela za reko, v katero se zlivajo vse mogoče odplake 2. idejni učitelj ali vodja sploh: Menim, da je naloga vsakega duhovnega iskalca, da si najde pravega guruja 3. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru; Prejšnji teden je zasebno starostno varčevanje previdno pohvalil tudi vrhovni guru ameriškega gospodarskega razvoja E ← agl. guru, nem. Guru ← hindi gurū < stind. gurú- 'učitelj' < 'pomemben, spoštovanja vreden' < 'težek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
habitát -a m (ȃ) biol. življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: naravni habitat; ogroženi habitati; ohranjanje habitatov; Nekateri negativni vplivi so povzročili uničenje in onesnaženje ptičjih habitatov E ← nem. Habitat ← lat. habitātum 'kar je poseljeno' iz habitāre 'poseljevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
halóSSKJ medm. (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina! E ← nem. hallo, velelnik od stvnem. halōn 'iti po koga, pripeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
halucinogéni -a -o prid. (ẹ̑) psiht. ki povzroča halucinacije: halucinogene droge; halucinogene gobe; halucinogena snov; Med lončeno posodo so arheologi odkrili tudi halucinogeni kaktus, druge halucinogene rastline, pripomočke za drogiranje in celo mumijo šamana z zelišči E ← nem. halluzinogen iz (↑)halucin(írati) + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
harmonográm -a m (ȃ) 1. formalni pregled usklajenosti pravnih pravil določene države s pravili širše skupnosti, s katero se ta država povezuje: Šele uporaba mednarodno primerljive metodologije, usklajenosti zakonodaje, ki jo predstavlja ta harmonogram, je pokazala realno stanje usklajenosti naše zakonodaje z evropsko 2. pregled usklajenosti česa znotraj širšega sploh: Natančni časovni harmonogram z zaporedjem posameznih nastopov bo na voljo na kraju dogodka E ← nem. Harmonogramm iz (↑)harmon(íja) + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hípoterapíja -e ž (ȋ-ȋ) zdravljenje, pri katerem se uporablja konj, ježa na konju: Predsednik koprskega odbora je društvu predal konja, ki ga bodo v društvu uporabljali za že uveljavljeno terapevtsko metodo – hipoterapijo E ← nem. Hippotherapie iz (↑)hipo… + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hóbok -a m (ọ̑) posoda za tekočine ali sipek material s pokrovom in enim ali dvema ročajema: Poleti se je znancu v povsem novem avtu polil cel hobok barve za fasade E ← nem. Hobbock, po agl. tvrdki Thomas Hubbuck & Son (od 1765)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
homeostáza -e ž (ȃ) 1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: psihofizična homeostaza; vzdrževanje homeostaze; Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti 2. stanje skladnosti: Recept, kako vzpostaviti družbeno homeostazo oziroma stabilnost, nikakor ni preprost E ← nem. Homöostase, agl. homeostasis iz gr. hómoios 'enak, podoben' + stásis 'stanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hómoerótika -e ž (ọ̑-ọ́) ljubezen, spolna nagnjenost do oseb istega spola: Tudi ko sem v visoko umetniškem jeziku pisal o homoerotiki, se tega nisem sramoval, zame je bilo to nekaj najbolj normalnega na svetu E ← nem. Homoerothik iz (↑)homo(seksuálen) + (↑)erótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
homologácija -e ž (á) 1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča 2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hospícSSKJ -a m (ȋ) 1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; Sodelavci hospica nudijo nasvete in podatke, obenem pa so vez med bolnikom in zdravstvenim osebjem 2. celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: Umiranje ni samo medicinski proces in hospic je torej veliko več kot le nega in osnovna higiena bolnika ter oskrba simptomov bolezni E ← nem. Hospiz ← lat. hospitium 'prenočišče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iatrogéni -a -o [jatrogeni] prid. (ẹ̑) med. ki ga nenamerno povzroči zdravnik, kirurg ali zdravstveni delavec med zdravljenjem bolnika: iatrogeni zaplet; Tako je, na primer, padec s postelje zaradi slabega nadzora ravno tako iatrogena komplikacija kot hujša krvavitev po kirurškem posegu E ← nem. iatrogen iz gr. iātrós 'zdravnik' + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ikónaSSKJ -e ž (ọ̑) 1. rač. grafični lik, sličica na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira: klikniti ikono; ikona datoteke; ikona programa; V sredinskem delu je z ikonami in imeni pod njimi označena pot do trenutno izbranega podimenika ali datoteke 2. s prilastkom vodilni predstavnik na določenem področju popularne kulture: modna ikona; Vedno je bil mojster besede, saj so bila ravno njegova besedila tisto, kar ga je naredilo za pop ikono, za protestnika in upornika E prek rus. ikóna, srb. ìkona ali nem. Ikone ← srgr. eikóna < gr. eikṓn 'slika, podoba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imagologíja -e ž (ȋ) ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imisíja -e ž (ȋ) vnašanje onesnaženih snovi v okolje, zlasti v ozračje: analiza imisij; zmanjševanje imisij; Poročilo za obdobje oktober–december 2003 zajema rezultate meritev emisij in imisij v okolje, pa tudi meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju E ← agl. immission, nem. Immission iz lat. immittere 'poslati v, vpeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imperialízemSSKJ -zma [imperijalizəm] m (ī) širjenje vpliva, zlasti močnejših držav, na kakem področju: jezikovni imperializem; kulturni imperializem; Unija omogoča razvoj gospodarstva in doseganje ekonomije racionalnega obsega, prav tako nudi ekonomsko in politično pomoč, da država ne postane žrtev ekonomskega imperializma E ← nem. Imperialismus ← frc. impérialisme iz (↑)imperiálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ímpro -- v prid. rabi (ȋ) pog. ki se nanaša na improvizacijo, improviziranje; improvizacijski: impro kviz; impro gledališče; Nekateri od gostujočih mojstrov improvizacij bodo slovenski publiki pokazali tri nove, nepoznane impro oblike – glej tudi ímpro... E ← agl., nem. impro, skrajšano iz (↑)improvizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ínfo -- v prid. rabi (ȋ) pog. informacijski: info center; info servis; info točka; Ob recepciji je info kotiček, kjer so na voljo informacije o tekočih dogodkih v Ljubljani – glej tudi ínfo... E ← nem., agl. info, skrajšano iz (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice; informatizirati zdravstvo; Če bodo podjetja hotela preživeti, se morajo informatizirati, torej tudi znotraj začeti delovati po mreži E ← nem. informatisieren, frc. informatiser, agl. informatise k (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iniciácijaSSKJ -e [inicijacija] ž (á) začetek kake dejavnosti, novega obdobja: intelektualna iniciacija; moralna iniciacija; Pri kajenju tobaka je iniciacij manj, prav tako tudi rednih kadilcev, kar je posledica strožje zakonodaje in izobraževanj v šolah E ← nem. Initiation, agl. initiation ← lat. initiātio 'uvajanje v skrivno bogoslužje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
inicializírati -am [inicijalizirati] dov. in nedov. (ȋ) rač. spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ìnkontinénca -e ž (ȉ-ẹ̑) med. nezmožnost zadrževanja seča ali blata: urinska inkontinenca; zdravljenje inkontinence; bolnik z inkontinenco; Nekontrolirano uhajanje vode – strokovno temu rečemo inkontinenca – je pri ženskah pogost problem E ← nem. Inkontinenz, agl. incontinence ← (pozno)lat. incontinentia iz in- 'ne-' + continentia 'zadrževanje, vzdržnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
inkubátorSSKJ -ja m (ȃ) 1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij 2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
interpelácijaSSKJ -e ž (á) polit. zahteva skupine poslancev v parlamentu, da se obravnava delo člana vlade, navadno z namenom njegove odstavitve: vložiti interpelacijo; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije; Interpelacija je že napisana in pripravljena za vložitev v parlamentarno proceduro E ← agl. interpellation, nem. Interpellation ← lat. interpellātiō 'pretrganje, oviranje' iz interpellāre 'segati v besedo, ugovarjati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
intervénca -e ž (ẹ̑) 1. dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa; intervencijaSSKJ, posegSSKJ, poseganjeSSKJ: končati intervenco; državna intervenca; vojaška intervenca; Interventni zakon najbrž bo učinkovit, čeprav gre za precej pozno intervenco 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države; intervencijaSSKJ, vmešanjeSSKJ: oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav; Neposredno je začutil vojno in po pogovoru z nama pretresen začel klicati svoje kolege zunanje ministre in pripravljati intervenco E ← nem. Intervenz iz (↑)intervéncija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
intrigíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) s povzročanjem vznemirjenja vzbujati zanimanje: Izbrani motiv umetnika privlači, zanima ga in intrigira, zato se ga loteva popolnoma odkrito in zavzeto E ← nem. intrigieren ← frc. intriguer iz (↑)intríga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ionizátorSSKJ -ja [ijonizator] m (ȃ) naprava, ki oddaja negativne ione v prostor in ga s tem očiščuje: Negativni ioni, ki jih izloča ionizator, so negativno nabiti delčki, zato niso obstojni in dobesedno iščejo pozitivne delčke E ← nem. Ionisator iz (↑)ionizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jáng -a m (ȃ) moški princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jin: Pomlad je začetek janga, energija se prebuja, vse se širi, dokler poleti, ob sončnem obratu, ne doseže vrhunca dviganja E ← nem. Yang ← kit. yang
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jín -a m (ȋ) ženski princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jang: Jin pomeni temo, vodo in žensko E ← nem. Yin ← kit. yin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jín-jáng1 -a m (ȋ-ȃ) nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: Jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico E ← nem. Yin-Yang(-Lehre), agl. Yin-Yang ← kit. yinyang iz ↑jín + ↑jángjín-jáng2 -- v prid. rabi
jin-jang filozofija in filozofija jin-jang; Ko je izvorna energija v svojem (po)polnem stanju, se jin-jang pola prevesita v ravnovesje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jojóba -e ž (ọ̑) visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike: Olja, ki jih vtrete v vlažne ali suhe lase, naj bodo iz jojobe E ← nem. Jojoba ← meh. špan. jojoba ← indijansko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jósta -e ž (ọ̑) grmičasta rastlina z užitnimi jagodami, križanec črnega ribeza in kosmulje: Josta v primerjavi s kosmuljami raste bujneje in je odpornejša proti nizkim temepraturam E ← nem. Josta iz Jo(hannisbeer) 'ribez' + Sta(chelbeer) 'kosmulja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kadétSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) športnik v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: Ekipno so bili naši kadeti najboljši, mladinke pa druge E ← nem. Kadett ← frc. cadet < lat. capitellum v pomenu 'vodja, poveljnik' iz caput 'glava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kancerogenéza -e ž (ẹ̑) med. nastanek rakave bolezni: Zdi se, da je proces kancerogeneze mogoče ustaviti z majhnimi odmerki protivnetnih zdravil E ← agl. cancerogenesis, nem. Kanzerogenese iz (↑)káncer + (↑)genéza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
karámbola -e ž (ȃ) rumeni tropski sad zvezdaste oblike: Karambole operete in narežete na kolobarje, široke približno pol centimetra E ← port. carambola (morda prek agl. ali nem.) ← marat. karambhal < stind. karmaphala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kardiomobíl -a [kardijomobil] m (ȋ) ustrezno prirejeno in opremljeno prevozno sredstvo, ki služi za opravljanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti, predvsem s področja srčno-žilnih bolezni: S kardiomobilom so se odpravili na pot in ljudem ponudili brezplačna predavanja, razstavo o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj ter izobraževalna gradiva E ← nem. Kardiomobil iz (↑)kardio… + (↑)(avto)mobíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kartodróm -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za tekmovanja v kartingu: Prek 1000 gledalcev si je na kartodromu ogledalo peto dirko za državno prvenstvo in hrvaško-slovenski pokal E ← nem. Kartodrom iz (↑)kárt + (↑)(hipo)dróm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
katána -e ž (ȃ) zelo oster rahlo ukrivljen, izvorno japonski (samurajski) meč: zabosti s katano; Slavni izdelovalec japonskih katan (rahlo ukrivljenih rezil z rezalno površino na zunanji strani loka) Masamune je živel na prehodu iz 13. v 14. stoletje; izdeloval je izjemne meče, katerih kakovost in eleganca sta še danes nepresežena E ← agl. katana, nem. Katana ← jap. katana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kebáb -a m (ȃ) 1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab 2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E ← nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso' ← arab. kabāb 'pečeno meso'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kemometríja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; Kot uveljavljeni raziskovalec na področju kemometrije in računalniških obdelav podatkov je delal več kot tri desetletja E ← agl. chemometry, nem. Chemometrie iz (↑)kem(íja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kineziologíja -e [kinezijologija] ž (ȋ) veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; Študentka kineziologije na univerzi Illinois je še dodala, da bo sicer zamudila nekaj predavanj, a upa, da bo zlata kolajna zadostno opravičilo E ← agl. kinesiology, nem. Kinesiologie iz gr. kinēsis 'gibanje' + tvor. od gr. -logía
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kinézioterapíja -e [kinezijoterapija] ž (ẹ̑-ȋ) terapija, zdravljenje z gibanjem: S kinezioterapijo izboljšamo gibljivost sklepov in hrbtenice ter zagotovimo boljši krvni obtok in sproščenost mišic E ← agl. kinesiotherapy, nem. Kinesiotherapie iz gr. kinēsis 'gibanje' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kípati -am nedov. (ȋ) pog. stresati tovor s prekucnika, prikolice: Na 2,3 tone težko tandemsko prikolico z dimenzijami kesona 4,15 x 2,16 metra je mogoče naložiti 6 ton tovora in ga kipati na tri strani E ← nem. kippen 'zvračati, prekucniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klásikaSSKJ -e ž (á) pog. nekaj samoumevnega, izredno pogostega: Pred leti je bil edini pravilni način rojevanja leže na hrbtu – to je bila klasika, vse ostalo pa zgolj alternativa E ← nem. Klassik ← frc. classique iz (↑)klásičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klaviatúre -túr [klavijature] ž mn. (ȗ) klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; sintesajzer: Vse instrumente – kitaro, bas, bobne in klaviature – na posnetkih igra sam E ← nem. Klaviatur iz lat. clavis 'ključ, tipka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klónSSKJ -a m (ọ̑) 1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; kloniranec (1): človeški klon; Na Škotskem so leta 1996 ustvarili ovco Dolly, prvi klon iz odrasle celice sesalca 2. člov. kdor je podoben komu; kloniranec (2): Zakon oblasti pravi, da bo vsak nov predsednik, ki ne bo popolni klon zdajšnjega, s seboj pripeljal nove ljudi, ti pa potem ne bodo hoteli oditi E ← nem. Klon, agl. clone ← gr. klṓn 'poganjek, podtaknjenec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolokácija -e ž (á) 1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa 2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolokátor -ja m (ȃ) jezikosl. beseda, ki se v kolokaciji pojavlja ob jedru: Vsakokratni pomen besede določa šele celotni vzorec njenih kolokatorjev E ← nem. Kollokator h ↑kolokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolúmna -e ž (ȗ) članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih; stolpica: napisati kolumno; časopisna kolumna; tedenska kolumna; V svojih kolumnah pogosto zagovarja poteze aktualne oblasti E ← nem. Kolumne, prvotneje 'stolpec', ← lat. columna 'steber'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolumníst -a m, člov. (ȋ) kdor piše kolumne; stolpičar: znani kolumnist; Mnogi težko razumejo, da kolumnist ni plačan za objektivno balansiranje med javnimi vprašanji, ampak za prikaz subjektivnih pogledov E ← nem. Kolumnist iz ↑kolúmna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kómbi -- v prid. rabi (ọ̑) gradb., v zvezi kombi plošča večslojna plošča z jedrom iz kamene volne, ki se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo: Proizvodnja stiropora je v dohodkovnem smislu že pomembnejša od proizvodnje kombi plošč E ← nem. Kombi, skrajšano iz Kombiplatte 'kombinirana plošča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kompetitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se meri s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom biti boljši, uspešnejši; tekmovalenSSKJ: kompetitivna družba; V današnjem kompetitivnem svetu seveda tudi tekmujemo med seboj, toda hkrati čedalje bolj tudi sodelujemo E ← agl. competitive, nem. kompetitiv iz lat. tvor. od competere 'skupaj stremeti k nečemu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komprimíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; stiskati, stisniti: komprimirati podatke; Z novo tehnologijo je mogoče videodatoteke komprimirati do razmerja 1200 : 1 brez občutne izgube kakovosti posnetka E ← nem. komprimieren ← lat. comprimere 'stisniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kompulzívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s ponavljajočim se obnašanjem, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; obsesivno-kompulzivna motnja; Preden se odločijo za zdravljenje, se zasvojenim zdi, da je njihovo kompulzivno vedenje neizogibno E ← nem. kompulsiv, agl. compulsive ← frc. compulsif iz lat. tvor. od compellere 'zbrati, nabrati skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komunikátor -ja m (ȃ) 1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni 2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kondomát -a m (ȃ) avtomat za prodajo kondomov: Prvih dvajset kondomatov ameriške izdelave so prejšnji teden namestili na železniških postajah, fakultetah, v veleblagovnicah in na bencinskih črpalkah E ← nem. Condomat iz (↑)kondó(m) + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konkatedrála -e ž (ȃ) pomožna cerkev drugi, predhodno obstoječi stolni cerkvi: Konkatedrala je po pomenu in časti druga cerkev v škofiji E ← nem. Konkathedrale, it. concattedrale iz (↑)kon… + (↑)katedrála
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konkordáncaSSKJ -e ž (ȃ) jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu: Posamezni zadetek (torej eno vrstico besedila) imenujemo konkordanca, rdeče izpisani del je konkordančno jedro, nabor vseh zadetkov pa je konkordančni niz E ← nem. Konkordanz ← srlat. concordāntia 'ujemanje, register'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kontinuitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991 nadaljevanje predhodnega političnega režima: sile kontinuitete; Bipolarnost leve in desne opcije sovpada z delitvijo na stranke kontinuitete in pomladne stranke E ← nem. Kontinuität ← lat. continuitās 'nepretrganost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kontraceptív -a m (ȋ) kontracepcijsko sredstvo, navadno v obliki tabletk, kondomov, obližev: oralni kontraceptivi; Novejše generacije kontraceptivov vsebujejo povsem nove hormone, ki jih ženske prenašajo bistveno bolje E ← nem. Kontrazeptiv(um) h (↑)kontracépcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konvertíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) rač. pretvoriti, spremeniti način zapisa: Če želi proces pomnilnik uporabljati, mora najprej navidezni pomnilniški naslov konvertirati v fizični pomnilniški naslov in nasprotno E ← nem. konvertieren, agl. convert ← lat. convertere 'obrniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koréktorSSKJ -ja m (ẹ́) 1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo 2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor 3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kortizól -a m (ọ̑) hormon nadledvične žleze: hormon kortizol; raven kortizola; izločanje kortizola; Stres in posledično višja raven kortizola v telesu oslabi imunski sistem, smeh pa raven kortizola zniža E ← agl. cortisol, nem. Cortisol, Kortisol iz (↑)kortizón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kozmográm -a m (ȃ) v kozmologiji simbolični znak, ki z geometričnim vzorcem upodablja univerzalno celoto duhovnega sveta, pogosto namenjen meditaciji: Na vsak steber bo vklesan kozmogram, ki bo predstavljal kakovost neke dežele in kakovost evropskih voda, gora in vitalnih energijskih centrov E ← nem. Kosmogramm, agl. cosmogram iz (↑)kózmos + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kremírati -am dov. in nedov. (ȋ) upepeliti truplo: Truplo bodo najverjetneje kremirali, pepel pa raztresli E ← nem. kremieren ← lat. cremāre '(za)žgati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kriminalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) razglašati koga ali kaj za nelegalno, nezakonito: Radi bi presegli miselnost, ki kriminalizira vsakogar drugačnega odtenka polti, kot je njihova E (← nem. kriminalisieren) (↑)kriminál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kristáloterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s pomočjo kristalov in njihove domnevne energije: Opravljajo različne vrste zdravljenja, denimo kristaloterapijo in kromoterapijo E ← agl. crystallotherapy, nem. Kristallotherapie iz (↑)kristál + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kuríkul -a in kuríkulum -a m (ȋ) učni program; učnik: šolski kurikul; kurikul za vrtce; V devetletnem šolanju so v javno veljavnem programu tudi obvezni izbirni predmeti, ki pa so sestavni del kurikula E ← agl. curriculum, nem. Curriculum ← lat. curriculum 'tek, potek, razvoj, kariera' iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kurikulárni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s kurikulom: kurikularni svet; kurikularna komisija; kurikularna prenova; Vzgoja za zdravje je v prenovljeno osnovnošolsko izobraževanje vključena kot medpredmetno kurikularno področje E ← agl. curricular, nem. curricular iz ↑kuríkul
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kurkúma -e ž (ȗ) 1. rastlina, katere posušene in zdrobljene korenine se uporabljajo v prehrambene in zdravilne namene, po izvoru iz Azije: Kurkuma je rastlina, ki se je v zadnjih letih znašla na meji med tradicionalno indijsko kuhinjo in sodobno znanstveno medicino 2. živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine te rastline: žlička kurkume; Kurkuma pomaga prebavilom k večji učinkovitosti tako, da spodbuja prebavne encime k razgrajevanju ogljikovih hidratov in maščob E ← nem. Kurkuma, it., špan. curcuma ← arab. kurkum 'žafran'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kvinója -e ž (ọ̑) semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: Kvinoja daje telesu poleg beljakovin in kalcija še dovolj vitamina E in vitaminov skupine B E ← nem. Quinoa ← amer. špan. quinua ← indijan. (kečua) kinwa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lamaíst -a m, člov. (ȋ) pripadnik lamaizma: voditelj lamaistov; Redko kateri tuji državnik ali aktivist je v ZDA deležen toliko nedeljenih izrazov podpore in toliko vznesenih vzdihov občudovanja kot verski poglavar tibetanskih lamaistov dalajlama E ← agl. lamaist, nem. Lamaist iz (↑)láma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
legalízem -zma m (ī) dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje: fanatični legalizem; Togost in dlakocepski legalizem, ki nam v začetku devetdesetih nista bila všeč, zdaj pomenita vsaj nekakšno jamstvo E ← agl. legalism, nem. Legalismus iz (↑)legálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
legitimitéta -e ž (ẹ̑) upravičenost, temelječa na pravni podlagi: demokratična legitimiteta; Arhitekt je razgrnil še nekaj dejstev, ki ne dajejo legitimitete premestitvi celotnega spomenika E ← nem. Legitimität ← frc. légitimité ← srlat. legitimitas 'zakonitost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
levitácija -e ž (á) samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah: Vsi so se neznansko prestrašili, saj bi v trenutku, ko bi levitacija popustila, z vso silo treščil na tla E ← nem. Levitation, agl. levitation ← nlat. levitatio iz lat. levitās 'lahkost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lézba -e ž, člov. (ẹ̑) slabš. lezbijka: zmerjati žensko z lezbo; Rekli so, da se obnašava kot lezbi, ko sva šli po cesti z roko v roki E ← nem. Lesbe iz (↑)lézbijka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
líči -ja m (ȋ) subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: Prodajalec povezuje v šope sadeže ličija, da jih bo prodajal na ulicah indonezijske Džakarte E ← nem. Litschi ← kit. lizhi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
liméta -e ž (ẹ̑) južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: sok limete; Povaljal sem rezino limete po soli, posesal, kar je bilo posesati, in potem izpil E ← nem. Limetta ← frc. limette iz lime 'vrsta citrone'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
limonádaSSKJ -e ž (ȃ) televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; limonadnica, soap opera, telenovela, žajfarica, žajfnica: mehiška limonada; televizijska limonada; Rada gleda limonade, saj ne zahtevajo preveč naprezanja E ← nem. Limonade ← frc. limonade iz (↑)limóna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lobírati -am nedov. (ȋ) načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: uspešno lobirati; V vladi so štiri zelo različne stranke: ena lobira za interese upokojencev, druga kmetov, tretja je zelo blizu nekaterim sindikatom, četrta pa je sploh vseobsegajoča E ← nem. lobbieren iz (↑)lóbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
LSD -ja [elesdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; acid: pivnik LSD; mamilo LSD; Opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD E ← nem. LSD, kratica za L(yserg)s(äure-)d(iäthylamid) 'dietilamid lizergične kisline'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
máher -ja m, člov. (á) pog. kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́) 1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike 2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mamografíja -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje dojk: Poleg samopregledovanja je za zdaj najuspešnejša metoda odkrivanja raka ravno mamografija E ← agl. mammography, nem. Mammografie iz lat. mamma 'dojka' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mápaSSKJ -e ž (ȃ) seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; folder: mapa z datotekami; Pri še tako vestni organizaciji map postane iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo E ← nem. Mappe 'mapa', prvotneje 'ovoj za zemljevid' < 'zemljevid', ← srlat. mappa < lat. mappa 'tkanina, na kateri je narisan zemljevid' < 'tkanina, robec, prtič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
marginála -e ž (ȃ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
marginalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: marginalizirati posamezne skupine ljudi; Literatura se vse bolj marginalizira in postaja predmet interesa ozkega kroga ljudi E ← nem. marginalisieren iz (↑)marginálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ) gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E ← nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
meníSSKJ -ja in menuSSKJ -ja cit. [mení] m (ȋ) na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; izbirnik: Priložena je knjižica z navodili o tem, kako zagnati slovar, uporabljati iskalno orodje, si nastavljati različne menije, orodne vrstice, sita in uporabiti različne druge funkcije E (← nem. Menü) ← frc. menu 'jedilnik, jedilni list', prvotno 'majhen, podroben', < lat. minūtus 'majhen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mílka -e ž (ȋ) čokolada iz alpskega mleka in dodatki v vijolični embalaži švicarske blagovne znamke Milka: Pripravili so jim več kot sto iger in jim razdelili nekaj sto tisoč čokoladic milka E po blagovni znamki Milka® (od 1901) iz nem. Mil(ch) 'mleko' + Ka(kao) 'kakav'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) zmanjševati do najmanjše mogoče mere: Pokojninski sistem mora v čim večji meri prepustiti svobodo odločanja vsakemu posamezniku in minimizirati administrativne omejitve, ki povzročajo nefleksibilnost
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb; Zaradi političnih vzrokov oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije s filmom in drugimi prireditvami vred E ← nem. minimisieren ← frc. minimiser iz minime 'najmanjši' ← lat. minimus iz (↑)míni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mísli -ja in muesli -ja cit. [mísli] m (ȋ) nekuhana jed iz žitnih ali sojinih kosmičev z dodatki in mleka: Laneno seme lahko dodate misliju, primešate jogurtu ali pa zmeljete in prah potresete po kateri koli hrani E ← nem. Müsli ← švic. nem. Müesli iz Mues 'sadna ali zelenjavna kaša' (= standardno nem. Mus) < stvnem. muos 'jed'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model 2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moderírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: Okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa 2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: Forum lahko moderira lastnik spletne strani E ← nem. moderieren ← poznolat. moderāre < lat. moderārī 'usmerjati, urejati, voditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
módulSSKJ -a m (ọ̑) samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: Junija se bo začel izobraževalni modul za tekstilno industrijo, ki ga bo izvedel Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost ljubljanske ekonomske fakultete E ← nem. Modul ← lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
monocít -a m (ȋ) biol. največje belo krvno telesce, ki nastaja v kostnem mozgu in uničuje tuje snovi in delce: Monociti diabetikov sodelujejo v več vnetnih procesih E ← agl. monocyte, nem. Monozyt iz (↑)mono… + nlat. cytus 'celica' ← gr. kýtos 'votlina, posoda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
múltikúlti -- v prid. rabi (ȗ-ȗ) pog. ki ima, vsebuje več kultur; multikulturni (1), večkulturni (1): Ob slanih prigrizkih in črnem vinu se je zbrala multikulti druščina E ← nem. multikulti, agl. multiculti, skrajšano iz ↑múltikultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
múltikultúra -e ž (ȗ-ȗ) kultura, sestavljena iz prepleta več kultur na določenem ozemlju: Po njegovem prepričanju je prežemanje kultur sestavni del sodobnega sveta, saj je kultura sama po sebi pravzaprav multikultura, kolikor je kulturni človek odprt E ← nem. Multikultur, agl. multiculture iz (↑)multi… + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mútast -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek;
bila je mutasta;
ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas
● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mútec -tca m (ȗ) nav. ekspr. nem človek: mutci in glušci;
molčali so kot mutci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naíva -e ž (ȋ) pog. likovna umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami: mojstri klasične naive; slika v stilu naive; Njegovo slikarstvo je nekakšna mešanica nadrealizma, kubizma in ruske naive, zavita v pisan papir ruske magije E ← nem. naive (Kunst) 'naivna (umetnost)' iz (↑)naíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
na kíp prisl. (ȋ) pog. zgoraj priprto: Dolgotrajno prezračevanje na kip je bistveno slabše in manj energetsko učinkovito E (↑)na in kíp iz kípati 'prevračati' ← nem. kippen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
navigácijaSSKJ -e ž (á) 1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom 2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E ← nem. Navigation, agl. navigation ← lat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
navigátorSSKJ -ja m (ȃ) elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: ročni navigator; Večina cestnih navigatorjev ima prednaloženo kartografijo Evrope s Slovenijo E ← nem. Navigator, agl. navigator ← lat. nāvigātor 'mornar, pomorščak' iz nāvigāre 'pluti' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nederlandístika -e ž (í) veda o nizozemskem jeziku in književnosti: Njuni veličanstvi sta se nato v švedščini pomenkovali z nekaj deset študenti oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko na ljubljanski filozofski fakulteti E ← nem. Nederlandistik, agl. nederlandistics iz niz. Nederland 'Nizozemska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln - 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma - 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor
némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
némec -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) - 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja
// knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici - 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī) težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E ← nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
néokapitalíst -a m, člov. (ẹ̑-ȋ) pristaš neokapitalizma: Ti neokapitalisti ne oškodujejo le dotičnih delavcev, ki jih je zdaj že kar na tisoče, ampak tudi zdravstvo, šolstvo, socialo E ← nem. Neokapitalist, agl. neocapitalist iz (↑)neo… + (↑)kapitalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
neologíja -e ž (ȋ) 1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov 2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E ← nem. Neologie ← frc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑) strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
névrolingvístika -e ž (ẹ̑-í) jezikoslovje, ki proučuje možganske procese, ki vodijo razumevanje, tvorbo in znanje jezika: Nevrolingvistika je razmeroma mlada veda, ki združuje več področij znanosti E ← nem. Neurolonguistik, agl. neurolinguistics iz (↑)nevro… + (↑)lingvístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
névropsihologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) psihologija, ki proučuje odnos med živčnim sistemom in duševnimi procesi: profesor nevropsihologije; Nevropsihologija je pokazala, da obstajajo evolucijski razlogi za to, da ljudje tako težko sprejmejo naključje E ← agl. neuropsychology, nem. Neuropsychologie iz (↑)nevro… + (↑)psihologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
névrotoksín -a m (ẹ̑-ȋ) med. snov, ki v določenih odmerkih povzroči motnje v delovanju živčevja oziroma ga okvari: vsebovati nevrotoksin; Živo srebro je nevrotoksin, ki lahko trajno prizadene spomin, centre za učenje in vedenje E ← agl. neurotoxin, nem. Neurotoxin iz (↑)nevro… + (↑)toksín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
níšaSSKJ -e ž (ī) navadno v zvezi tržna niša priložnost za prodajanje določenega izdelka, storitve, ki se še ne pojavlja na trgu: Podjetniki so izkoristili dosežke sodobne tehnologije, ki je odprla številne tržne niše z visoko dodano vrednostjo E ← nem. Nische ← frc. niche iz stfrc. nichier 'gnezditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nomenklatúraSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr. 1. skupina ljudi, ki jih je na vodilne položaje v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, znanosti postavljala komunistična oblast: oblastna nomenklatura; Sistem partijske nomenklature je bil odpravljen v programu glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova 2. višji, vodilni delavci, politiki, ki se med seboj podpirajo, so si lojalni zaradi osebnih koristi: politična nomenklatura; vladajoča nomenklatura; Državo zdaj vodi avtoritarna birokratska nomenklatura, ki ne potrebuje ne zaveznikov ne ljudstva, saj ima v rokah vse: varnostne službe in denar, ki ji ga prinašata nafta in plin E ← nem. Nomenklatur ← lat. nōmenclātūra 'seznam imen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nominírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: nominirati za oskarja; Vse nominirance smo povprašali, kaj menijo o odločitvi upravnega odbora sklada, da po novem javno nominira kandidate za nagrade 2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; Iz tekoče sezone lahko vsako gledališče nominira za tekmovalni in spremljevalni program največ pet uprizoritev E ← nem. nominieren ← lat. nōmināre 'imenovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nóni1 -ja m (ọ̑) 1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb 2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E ← agl. noni, nem. Noni ← havajsko noninóni2 -- v prid. rabi
Ker naravni noni sok ni prijetnega okusa, ga lahko mešate s sadnimi sokovi z nizko vsebnostjo kislin, a tudi z riževim in sojinim mlekom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nostálgik -a m, člov. (á) kdor ima močno, otožno željo po tem, kar je v preteklosti čutil, imel: večni nostalgik; Čeprav tudi sama sodim med nostalgike, ki pogosto tarnajo, da nam je bilo nekoč lepše, kot nam je danes, sem morda premlada, da bi znala natančno razložiti, zakaj tako mislim E ← nem. Nostalgiker k (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
numerológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se ukvarja z numerologijo: V zadnjih letih se je veliko ljudi preimenovalo po nasvetu numerologov in astrologov E po zgledu agl. numerologist, nem. Numerologe iz (↑)númera + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) - 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
- 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
- 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
- 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
♦ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več
onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
onkogén -a m (ẹ̑) med. gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: Onkogeni lahko aktivirajo spremembe v genski strukturi E ← nem. Onkogen, agl. oncogene iz gr. ónkomai 'nabreknem, otečem' + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
operacionálni -a -o [operacijonalni] prid. (ȃ) ki je v zvezi z operacijo: kulturni operacionalni program; Vse operacionalne rešitve v predlogu niso dobre E ← nem., agl. operational ← nlat. operationalis iz (↑)operácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
operatêrSSKJ -ja m, živ. (ȇ) 1. podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do televizijskih, radijskih programov, uporabo telefonskih, internetnih storitev: kabelski operater; operater mobilne telefonije; Povsem normalno je, da operaterji mobilnih telekomunikacij za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene kot za klice v stacionarno omrežje oziroma v omrežje drugega mobilnega operaterja 2. podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina: Energetski zakon določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje bodisi pravna oseba E ← nem. Operateur, frc. opérateur iz (↑)operátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
opioíd -a [opijoid-] m (ȋ) farm. zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: Samo 12 odstotkom bolnikov so zdravniki predpisali močan opioid, 30 odstotkov bolnikov pa še dodatno jemlje zdravila brez recepta, da bi si olajšali bolečino E ← agl. opioid, nem. Opioid iz (↑)ópij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
optimírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizirati: Nenormalno visoke podražitve vhodnih surovin ne bodo mogli prenesti v prodajne cene mesa in izdelkov, zato so iskali notranje rezerve in optimirali proizvodnjo E ← nem. optimieren iz lat. optimus 'najboljši'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimirati: V serijsko opremo vseh kompaktnih fotoaparatov sodi prepoznavanje obrazov – funkcija, ki samodejno zazna enega ali več obrazov v kadru in glede na razmere optimizira ostrino in osvetlitev E ← nem. optimisieren, agl. optimise iz lat. optimus 'najboljši'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
organigrám -a m (ȃ) grafična ponazoritev organiziranosti podjetja, ustanove; organogram: organigram zavarovalnice; Organigram mora vsebovati tudi terminski načrt priprave in sprejema vseh teh aktov E ← nem. Organigramm, agl. organigram, organigramme iz (↑)organi(zácija) + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
organizátorSSKJ -ja m (ȃ) računalniška naprava, program v obliki koledarja za vpisovanje beležk, obveznosti, naslovov, telefonskih številk: Kot osebni organizator se telefon kar obnese, omogoča shranjevanje zabeležk (besedil in skic), ki jih lahko nato celo faksirate E ← nem. Organisator iz (↑)organizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
orgónski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: Zdravnike je poučeval o svojih terapevtskih tehnikah in nadaljeval s preiskavami orgonske energije, s katero je poskušal zdraviti tudi rakava obolenja E ← nem. Orgon- iz (↑)org(ázem) + (↑)(horm)ón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osteoporótični -a -o prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z osteoporozo; osteoporozni: osteoporotični bolnik; osteoporotične spremembe; Že majhna obremenitev lahko povzroči osteoporotični zlom E ← nem. osteoporotisch k (↑)osteoporóza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paletizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati manjši, kosovni tovor v večje tovorne enote za prevoz na paletah: Projektiramo, izdelujemo in izvajamo montažo skladiščnih, transportnih, dvižnih in manipulacijskih sistemov ter paletiziramo E ← nem. palettisieren iz (↑)paléta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
panáda -e ž (ȃ) zmes iz moke, stepenega jajca in drobtin za obdajanje živil: sočna panada; žabji kraki v panadi; Postrv je bila prvovrstna, mojstrsko očiščena in pazljivo ocvrta, tako da smo uživali v sozvočju lahkotne svežine mesa in hrustljavosti izvrstne panade E ← nem. Panade ← frc. panade ← provans. panada iz pan 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pánik1 -a m, člov. (á) kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna; paničarSSKJ: V bistvu je rojen panik, nevrotik, egoist in hipohonder E ← nem. Paniker iz (↑)pánikapánik2 -- v prid. rabi v zvezi panik stikalo
stikalo, sprožilec za klic na pomoč, sprožitev alarma: Varnostnike in policijo je na pomoč poklical s pritiskom na panik stikalo E ← agl. panic (button) iz (↑)pánika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paparác -a in paparáco -a in paparazzo -a cit. [paparáco] m, člov. (ȃ) fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: italijanski paparaci; O pikantnih zgodbicah, opremljenih s fotografijami znanega paparaca, se je v času kislih kumaric razpisal ves svet E ← agl., nem., it. paparazzo po liku fotografa Paparazza iz filma Federica Fellinija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paralizátor -ja m (ȃ) električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; elektrošoker, šoker (1): električni paralizator; uporaba paralizatorja; uvedba paralizatorjev; Policijo obtožujejo zavajanja, ker trdi, da je paralizator včasih edina alternativa uporabi strelnega orožja E ← nem. Paralysator iz (↑)paralizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
páramedicína -e ž (ȃ-ȋ) 1. uradno nepriznana medicina, ki uporablja znanstveno nepotrjene diagnostične in terapevtske metode: Bolniki se vse bolj obračajo k paramedicini – k bolj ali manj preverjenim metodam 2. načini zdravljenja po teh metodah: obvladovanje paramedicine E ← agl. paramedicine, nem. Paramedizin iz (↑)para... + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
páranormálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi s pojavi, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti: paranormalni pojavi; Kljub zapisom očividcev o njeni nerazložljivi moči marsikdo ne verjame v njene paranormalne sposobnosti E ← agl., nem. paranormal iz (↑)para... + (↑)normálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
parêo -a m (ȇ) velika ruta, ki se lahko različno ovija, zavezuje okrog telesa kot oblačilo: Tako so začeli serijsko izdelovati kolekcijo, ki jo sestavljajo kopalke za ženske in moške, pareo in kopalni plašč E ← agl. pareo, nem. Pareo ← polinez. pareo, pareu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
PCB -- in -ja [pẹcẹbé -êja in pəcəbə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. strupena, rakotvorna, težko razgradljiva umetna organska spojina iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov, ki se uporablja zlasti v industriji; poliklorirani bifenil: onesnaženje s PCB; Pred kratkim so v ZDA in na Nizozemskem raziskovalci odkrili, da visoka raven PCB vpliva na intelektualni razvoj otrok E ← nem. PCB, kratica za P(oly)c(hlor)b(iphenyle) 'poliklorirani bifenili'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pedalírati -am nedov. (ȋ) 1. pritiskati na pedal kolesa: Kadar koli pedalirate, vam pomaga še elektromotor 2. ekspr. voziti se s kolesom: Po planinski poti ne moreš pedalirati E ← nem. pedalieren iz (↑)pedál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pedofíl -a m, člov. (ȋ) kdor ima spolno nagnjenost do otrok: register pedofilov; zlorabe pedofilov; Mogoče je sklepati, da gre za pedofila, ki je do podrobnosti načrtoval svoja dejanja in si vzel dovolj časa, da jih je lahko izpeljal E ← agl. pedophile, nem. Pädophiler, frc. pédophile ← gr. paidóphilos 'kdor ljubi dečke, otroke' iz paĩs 'otrok, dete' + phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pedométer -tra m (ẹ́) priprava za štetje korakov; merilnik korakov: Vsak dan bi morali narediti vsaj 10.000 korakov – priskrbimo si pedometer, ki jih bo štel E ← agl. pedometer, nem. Pedometer iz lat. pēs 'noga' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pédopsihiáter -tra [pedopsihijatər] m, člov. (ẹ̑-á) med. zdravnik specialist za pedopsihiatrijo: Obstajajo številni strokovnjaki, zlasti pedopsihiatri, ki otrokom pomagajo, da se vrnejo v normalno življenje E po zgledu agl. pedopsychiatrist, nem. Pädopsychiater iz gr. paĩs 'otrok, dete' + (↑)psihiáter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pédopsihiatríja -e [pedopsihijatrija] ž (ẹ̑-ȋ) med. veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: Pedopsihiatrija se ukvarja z zdravljenjem duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih E ← agl. pedopsychiatry, nem. Pädopsychiatrie iz ↑pédopsihiáter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
peletírati -am nedov. in dov. (ȋ) stiskati, oblikovati v pelete: Dobili smo svežo žagovino, jo malo posušili na soncu in nato peletirali E ← nem. pelletieren iz ↑peléta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
penológ -a m, člov. (ọ̑) pravn. strokovnjak za penologijo: Vodilni slovenski penologi verjetno upravičeno opozarjajo, da kazen ne sme biti akt maščevanja družbe nad storilcem E po zgledu agl. penologist, nem. Pönologe iz gr. poinḗ 'kazen' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
penzionêr -ja [penzijoner] m, člov. (ȇ) pog. upokojenec: Če hočete imeti delo pri vaši hiši opravljeno temeljito, najemite izkušenega penzionerja ali pa človeka, ki je tik pred upokojitvijo E ← nem. Pensionär ← frc. pensionnaire iz (↑)pénzija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
perfekcioníst -a [perfekcijonist] m, člov. (ȋ) kdor si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: biti perfekcionist; Pripravljen je vaditi do zadnjih atomov moči, saj je pravi perfekcionist E ← nem. Perfektionist, agl. perfectionist iz (↑)perfékcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
performánca -e ž (ȃ) učinkovitost, zmogljivost: izboljšati performanco računalnika; finančne performance; V javnem interesu je dolgoročno vzdrževanje solidnih performanc podjetij in bank za vzdrževanje kakovosti zaposlovanja E ← nem. Performanz ← agl. performance iz perform 'uprizoriti, izvršiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pêrlaSSKJ -e ž, člov. (ȇ) ekspr. kdor zaradi prevladujočih pozitivnih lastnosti vzbuja pozornost, odobravanje: Naša zadnja hišna pomočnica je res prava perla E ← nem. Perle ← romansko *perula k lat. perna v pomenu 'školjka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pianízem -zma [pijanizəm] m (ī) umetnost priznanih pianističnih izvajalskih praks v povezavi z novimi smernicami klavirske igre: Gostovanje znanega italijanskega pianista bo lepa priložnost za ljubitelje pianizma, ki v zadnjem času niso imeli priložnosti slišati nekaterih vrhunskih del E ← agl. pianism, nem. Pianismus iz (↑)piáno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pirátSSKJ -a m, člov. (ȃ) kdor si nezakonito prisvaja, razmnožuje izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: računalniški pirat; Sodniki so bili prepričani, da je zaradi možnosti nakupa in uporabe računalnikov tudi za pirate podjetje dolžno plačati enak davek, kot ga plačujejo izdelovalci praznih avdio- in videokaset E ← agl. pirate, nem. Pirat ← it. pirata ← lat. pīrāta ← gr. peiratḗs iz peiráō 'napadam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
piratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: Sogovorniki trdijo, da se najbolj piratizirajo enodnevne uspešnice, bistveno manj pa glasba, ki ima daljši rok trajanja E ← nem. piratisieren iz ↑pirát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pirírati -am nedov. in dov. (ȋ) mečkati, drobiti mehka surova ali kuhana živila v enotno zmes: pirirati juho; Polovico breskve piriramo z električnim mešalnikom in jo skozi cedilo pretlačimo v kozarec za mešanje E ← nem. pürieren iz (↑)piré
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pluralizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, omogočati obstoj več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: Pluralizira se šolstvo, visokošolske ustanove rastejo kot gobe po dežju, toda strokovnjaki ugotavljajo, kako se izgublja kakovost znanja E ← nem. pluralisieren iz (↑)plurálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
póden -dna m (ọ́) pog. 1. pod, tla: Pri igranju je s peto udarjal ob poden 2. kar je skrajno nekakovostno, slabo, ničvredno: politični poden; poden od podna popoln poden; Ni vse zanič, večina je pod nivojem, ne morem pa reči, da je vse totalen poden E ← nem. Boden 'tla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: Za mlade bralce je dovolj dobro le vrhunsko, tudi zato, da se bodo pozneje znali zgražati nad poflom E ← bav. nem. Pofel ← jidiš bovl 'ničvredno blago, stara šara' < srvnem. povel, bovel 'nižji sloj ljudi, sodrga' ← stfrc. pueble, poblo 'ljudstvo' < lat. populus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poligrafíja -e ž (ȋ) grafično prikazovanje več fizioloških pojavov hkrati: S poligrafijo je mogoče prepoznati nekatere bolezni spanja, ki prav tako povzročajo zaspanost čez dan, na primer motnje dihanja med spanjem, sindrom nemirnih nog in sindrom periodičnih gibov udov med spanjem
// tako prikazovanje fizioloških pojavov, nastalih v telesu preiskovanca, kadar ta ne govori resnice: Poligrafija se ne uporablja samo za kriminalistično preiskavo, ampak tudi za preverjanje ljudi pred vstopom v službo, za preverjanje lojalnosti zaposlenih v različnih sistemih, kot so CIA, FBI, vojaške službe E ← nem. Polygraphie, agl. polygraphy iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poliklorírani bífenil -ega -a m (ȋ, ȋ) nav. mn., kem. strupena, rakotvorna, težko razgradljiva umetna organska spojina iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov, ki se uporablja zlasti v industriji; PCB: odstranjevanje polikloriranih bifenilov; Med drugimi hudimi onesnaževalci okolja so našli tudi poliklorirane bifenile (PCB), ki sodijo med najbolj toksične snovi, kar jih je ustvaril človek E ← agl. polychlorinated biphenyl, nem. polychloriertes Biphenyl iz (↑)poli... + (↑)klorírati + (↑)bi... + (↑)feníl...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polilóg -a m (ọ̑) pogovor med več osebami ali skupinami: Izhajajoč iz tematskih in estetskih smernic festivalskega programa so k virtualnemu polilogu povabili mlade avtorice, teoretičarke ter umetnice iz Slovenije in tujine E ← agl. polilogue, nem. Polylog iz (↑)poli… + (↑)(dia)lóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polítbarométer -tra m (ȋ-ẹ́) raziskava javnega mnenja, navadno o podpori političnim strankam, ki poteka kot telefonska anketa na vzorcu približno tisoč izpraševancev: septembrski politbarometer; podatki politbarometra; Volitev za poslance v evropski parlament se bo na podlagi ugotovitev politbarometra, ki ga je opravil center za raziskovanje javnega mnenja, udeležilo 67 odstotkov vprašanih E ← nem. Politbarometer iz (↑)polít(ičen) + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polnozŕnati -a -o [pou̯nozərnati] prid. (ȓ) ki je iz zmletega neoluščenega zrnja: polnozrnati izdelki; polnozrnati kruh; polnozrnata moka; Uživajte več zelenjave, sadja, polnozrnatih žitnih izdelkov, rib, pustega mesa in mlečnih izdelkov E po zgledu nem. Vollkorn iz pólno zŕno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poltergeist -a cit. [póltergájst] m, živ. (ọ́-ȃ) paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi; ropotajoči duh: Se za nenavadnimi dogajanji morda skriva nagajivi hišni duh oziroma poltergeist? E ← nem. Poltergeist iz poltern 'ropotati' + Geist 'duh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
populíst -a m, člov. (ȋ) politik, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: desničarski populist; nacionalistični populist; Da ne bi izpadel populist, ne bom posebej razpravljal o problemih, kot sta počasna izgradnja pediatrične klinike in onkološkega inštituta E ← nem. Populist ← agl. populist iz lat. populus 'ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pórno -- prid. (ọ̑) ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja; pornografskiSSKJ: porno film; porno diva; porno industrija; Uporabnik se je zagovarjal, da je pomotoma zabredel na neko porno stran, videl, za kaj gre, se odjavil in vse skupaj pobrisal za sabo E ← agl., nem., frc. porno iz (↑)porno(gráfski)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
portálSSKJ -a m (ȃ) spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E ← nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
portféljSSKJ -a m (ẹ̑) fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfolio1 (1): delniški portfelj; kreditni portfelj; naložbeni portfelj; Skušali bomo ustvariti precej uravnotežen portfelj glede na rizik, in sicer z nakupom državnih papirjev in delnic z zagotovljenim donosom E ← nem. Portefeuille 'denarnica' ← frc. portefeuille iz porter 'nositi' + feuille 'list'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pòstkomunízem -zma in póstkomunízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī) čas, razmere po padcu komunizma; pokomunizem: obdobje postkomunizma; vrnitev postkomunizma; Slovenija je izpeljala tranzicijo v demokracijo, izšla iz postkomunizma in postala popolnoma evropska država E ← agl. postcommunism, nem. Postkommunismus iz (↑)póst... + (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pòstsocialízem -zma in póstsocialízem -zma [postsocijalizəm] m (ȍ-ī; ọ̑-ī) gospodarsko-družbena ureditev po padcu socialističnih režimov: Živimo v postsocializmu, ko se ustvarja nova razredna kultura. Družba se razdvaja – poleg delavskega razreda nastajata srednji in visoki razred E ← nem. Postsozialismus iz (↑)póst... + (↑)socialízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pòststrukturalízem -zma in póststrukturalízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī) metodološka smer, ki sledi strukturalizmu: Iz poststrukturalizma izhajajoča analiza identitet opozarja, da nobena identiteta, se pravi tudi nacionalna ne, ne stoji sama po sebi: vedno potrebuje nekaj, nasproti čemur se lahko vzpostavi E ← agl. post-structuralism, nem. Poststrukturalismus iz (↑)póst... + (↑)strukturalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pozicionírati -am [pozicijonirati] nedov. in dov. (ȋ) umeščati kaj, iskati mesto za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: strateško pozicionirati podjetje; Za proizvajalca je pomembno, da pozicionira svojo blagovno znamko, stoji za njo in jo predstavlja porabniku E ← nem. positionieren iz ↑pozícija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prána -e ž (ȃ) univerzalna kozmična energija v hinduizmu: pretok prane; Človek prihaja v stik s prano tudi s pomočjo hrane in pijače, pomemben element prane pa je dihanje E ← agl. prana, nem. Prana ← stind. prāṇá-, prvotno 'dih, sapa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pránajáma -e ž (ȃ-ȃ) tehnika dihanja pri jogi: Dihalne vaje oziroma pranajama pomagajo k dvigu samozavesti in koncentracije pred športnimi tekmovanji E ← agl. pranayama, nem. Pranayama ← stind. prāṇāyāma, dobesedno 'zadrževanje dihanja', iz ↑prána + stind. āyāma- 'podaljšanje, raztegnitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pránoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) v alternativni medicini zdravljenje z dotikom, drsenjem rok nad obolelim mestom, kar spodbuja obrambni mehanizem in vodi k samoozdravitvi: pranoterapija in refleksoterapija; Zdravljenje s pranoterapijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo in del tradicionalnega, naravnega zdravilstva E ← agl. pranotherapy, nem. Pranotherapie iz ↑prána + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
predikátSSKJ -a m (ȃ) vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; predikatno vino: Za ledena vina in visoke predikate je pomembno, da grozdje dolgo časa ostane zdravo na trti E ← nem. Prädikat(swein), dobesedno 'vino s pridevkom', iz (↑)predikát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
preferírati -am nedov. (ȋ) dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; Sočasno poteka program zdravstvenih terapij (elektrostimulacija mišic, hidromasaža, presoterapija) in kozmetičnih tehnik E ← agl. pressotherapy, nem. Pressotherapie iz lat. pressus 'stisnjen' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
próbiótični -a -o [probijotični] prid. (ọ̑-ọ́) 1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami 2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prófi1 -ja m, člov. (ọ̑) pog. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo; profesionalecSSKJ: pravi profi; Ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si E ← nem. Profi, skrajšano iz Professional 'profesionalec' iz (↑)profesionálenprófi2 -- v prid. rabi
poklicniSSKJ, profesionalniSSKJ: profi fuzbaler; Klasične fotoaparate uporabljajo samo največji ljubitelji ali pa kakšen profi fotograf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
profitabílen -lna -o prid. (ȋ) pog. ki prinaša dobiček, korist; dobičkonosenSSKJ: profitabilna dejavnost; Povprečna ameriška korporacija je po nekaterih izračunih dvakrat bolj profitabilna od evropske E ← agl. profitable ali ← nem. profitabel ← frc. profitable iz (↑)profitírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
promócijaSSKJ -e ž (ọ́) širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti: turistična promocija; Zastavo uporabljajo države pri svoji promociji E ← nem. Promotion ← poznolat. promotio iz ↑promovírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
promovíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promovirati slovenske izdelke na tujih trgih; Svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati E ← nem. promovieren ← lat. prōmōvēre 'napredovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
psíhoaktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ) farm. ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihotropni: psihoaktivne snovi; psihoaktivne substance; psihoaktivno zdravilo; Tudi alkohol je psihoaktivna droga E ← agl. psychoactive, nem. psychoaktiv iz (↑)psiho... + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
psíhoonkologíja -e ž (ȋ-ȋ) psihologija, ki se ukvarja z obolelimi za rakom: oddelek za psihoonkologijo; Psihoonkologija se ukvarja predvsem s psihološkimi dejavniki: proučuje njihov vpliv na nastanek, razvoj in potek bolezni in razvija psihoterapevtske tehnike za pomoč bolnikom E ← agl. psycho-oncology, nem. Psychoonkologie iz (↑)psiho... + (↑)onkologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
psíhoterór -ja m (ȋ-ọ̑) duševno nasilje, duševno trpinčenje: psihoteror na delovnem mestu mobing; Vseskozi se nad nami izvaja psihoteror in se nas in naše družine želi psihično in fizično zlomiti E ← nem. Psychoterror iz (↑)psiho... + (↑)terór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
psihotrópni -a -o prid. (ọ̑) farm. ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihoaktivni: psihotropne snovi; psihotropne substance; psihotropno zdravilo; Volčja češnja ima močnejše psihotropne učinke kot marihuana E ← nem. psychotrop, agl. psychotropic iz (↑)psiho... + tvor. od gr. tropḗ 'vrtenje, obrat'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
qi gong1 -- -a cit. [čí gông-] m (ȋ, ȏ) vrsta meditativnega usklajenega gibanja: inštruktor qi gonga; Ena izmed temeljnih nalog qi gonga je pomagati organizmu do uravnoteženega delovanja, ki omogoča zdrav pretok energije E ← agl. qigong, nem. Qigong ← kit. qigong, dobesedno 'obvladovanje umetnosti nadzora nad življenjsko energijo', iz ↑chi in gong 'dosežek, obvladovanje'qi gong2 -- -- v prid. rabi
qi gong metoda in metoda qi gong; Qi gong vaje so sestavljene iz dihanja v povezavi z določenimi gibi, kar naj bi organizem privedlo do stanja globoke sproščenosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rádiokirurgíja -e [radijokirurgija] ž (ā-ȋ) med. neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev z več smeri hkrati: Na terapijo z radiokirurgijo pošlje nevrokirurg ali onkolog bolnika s tisto bolezensko sliko, ki je za poseg primerna E ← nem. Radiochirurgie, frc. radiochirurgie iz (↑)radio…2 + (↑)kirurgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
radiometríja2 -e [radijometrija] ž (ȋ) 1. veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: specialist za radiometrijo 2. med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: preiskava dojk z radiometrijo E ← agl. radiometry, nem. Radiometrie iz (↑)radio…2 + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rambútan -a m (ȗ) zimzeleno, do dvajset metrov visoko tropsko drevo, po izvoru iz jugovzhodne Azije, ali njegov podolgovati koščičasti sad z izrazito rdečo lupino z značilnimi mehkimi, dolgimi bodicami: Rambutan, sorodnik nekoliko bolj znanega ličija, zaradi njegove nenavadne krtačaste lupine pogosto imenujemo krtačasti liči E ← agl. rambutan, nem. Rambutan ← malaj. rambutan, prvotno 'lasat', iz rambut 'lasje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rèaktualizírati -am nedov. in dov. (ȅ-ȋ) ponovno aktualizirati, delati aktualno, sodobno: Najstarejši literarni narodi imajo največ literarnega kapitala, saj vsak pisatelj na povsem svoj način uteleša, reaktualizira literarni kapital svojega naroda E ← nem. reaktualisieren iz (↑)re… + (↑)aktualizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ) veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reanimobíl -a m (ȋ) reševalno vozilo, dodatno opremljeno z napravami za reanimacijo: V reanimobilu je popolnejša oprema, na primer reanimacijski kovček, EKG, defibrilator, kisik, ventilator za umetno dihanje E ← nem. Reanimobil iz (↑)rèani(mácija) + (↑)(avto)mobíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke; Velik problem predstavlja kratka življenjska doba oblačil, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent se reciklira 2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: Težava današnje glasbe je, da se vse preveč reciklira – ni več ne časa ne denarja za odkrivanje novega E ← nem. reziklieren iz (↑)re… + tvor. od (↑)cíkel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
redefinírati -am dov. in nedov. (ȋ) podati novo, drugačno definicijo, opredelitev česa: redefinirati odnose; Vprašanje priseljencev, ki spreminjajo strukturo nacionalnih družb in redefinirajo pojem meja, ob političnih odzivih spodbuja akademske razprave E ← nem. redefinieren iz (↑)re… + (↑)definírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rèevangelizácija -e ž (ȅ-á) ponovna evangelizacija: Veliki osebni projekt papeža Janeza Pavla II. je bila reevangelizacija katolištva E ← agl. re-evangelization, nem. Reevangelisation iz (↑)re… + ↑evangelizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reflektívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno 2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
regionalizácija -e [regijonalizacija] ž (á) delitev na območja, regije: izpeljati regionalizacijo; regionalizacija države; projekt regionalizacije; Regionalizacija bo nujna, da bodo tudi manj razvita območja deležna finančne pomoči E po zgledu agl. regionalisation, nem. Regionalisierung iz (↑)regionálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reiki -ja cit. [rêjki] m (ȇ) v alternativni medicini metoda naravnega zdravljenja s polaganjem rok, skozi katere se ustvari tok univerzalne življenjske energije: Reiki prek celotnega telesa čisti in uravnoveša energijske centre (čakre) ter krepi energijske poti (meridiane); tako na zdrav in naraven način omogoči tok življenjske sile E ← agl. reiki, nem. Reiki ← jap. reiki, prvotno 'mistično vzdušje', iz rei 'duh, duša' + ki 'duh, življenjska energija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
relevánca -e ž (ȃ) pomembnost, bistvenost: Javna raziskovalna sfera naj bi na podlagi znanstvene odličnosti in gospodarske relevance pomagala k višji dodatni vrednosti proizvodov in storitev E ← nem. Relevanz, agl. relevance iz (↑)relevánten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
renominírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. ponovno določiti vrednost česa: Potrebno bo povečati ustrezno proračunsko postavko oziroma ponovno renominirati republiški proračun E ← agl. renominalize, nem. renominieren iz (↑)re… + ↑nominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
restrukturírati -am dov. in nedov. (ȋ) ponovno strukturirati: Če se v banko intenzivno ne vlaga, jo je treba prej ali slej povezati s katero drugo, jo prodati ali pa temeljito restrukturirati E ← nem. restrukturieren iz (↑)re… + (↑)strukturírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
revitalizátor -ja m (ȃ) 1. člov. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: Sodeluje tudi z najbolj znanim ljubljanskim kulturnim revitalizatorjem 2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: Celjski inovator je s svojo skupino predstavil revitalizator vode, ki ga že uporabljajo v prečiščevalnem sistemu podjetja E ← nem. Revitalisator iz (↑)revitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rezidèntSSKJ -ênta in -énta m, člov. (ȅ é; ẹ́) oseba s stalnim bivališčem v državi: davčni rezidenti; status rezidenta; Največ slovenskih rezidentov z dohodki iz Avstrije živi v severovzhodni Sloveniji blizu državne meje z Avstrijo E ← nem. Resident ← frc. résident iz résider 'prebivati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ríba -e ž (í) - 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino
// poljud. kit je največja morska riba morski sesalec - 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
- 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
robótik -a m, člov. (ọ́) strokovnjak za robotiko: V 60. letih so bili Indijci znani kot guruji ezoteričnih filozofij, danes pa je v ZDA veliko laže srečati indijskega robotika kot učitelja transcendentalne meditacije E po zgledu nem. Robotiker iz (↑)robótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
romológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za romski jezik in kulturo: Gost omizja bo romolog, publicist, prevajalec in pisec v romskem jeziku E ← nem. Romologe po imenu ljudstva Romi + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rótring -a m (ọ̑) pisalo znamke Rotring z ozko jekleno cevko namesto običajnega peresa: Sem precej staromoden projektant, s tridimenzionalnimi problemi se spopadam z rotringi, ker se nočem prepustiti preveliki lahkotnosti projektiranja na računalniku E po imenu znamke nem. Rotring iz rot 'rdeč' + Ring 'obroč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rótvajler -ja m, živ. (ọ̑) velik, močen pes črne barve z rdečerjavimi ožigi in zelo kratko dlako: Rotvajler je zelo aktiven pes in potrebuje veliko pozornosti E ← nem. Rottweiler po mestu Rottweil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
scintigrafíja -e ž (ȋ) med. preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E ← agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sedentárni -a -o prid. (ȃ) 1. ki se ne seli, ne spreminja kraja bivanja: Zapisi so povezani s prehodom iz nomadskega lovsko-nabiralnega v sedentarno kmetovalsko gospodarstvo 2. za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja: sedentarni način življenja; Telesna aktivnost je izjemno pomembna in nepogrešljiva za razvoj in ohranjanje mnogih telesnih sposobnosti in odpornosti organizma ter je protiutež sedentarnemu načinu življenja E ← agl. sedentary, nem. sedentär ← frc. sédentaire ← lat. sedentārius 'sedeči' iz sedēre 'sedeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sêjtan -a in seitan -a cit. [sêjtan] m (ȇ) zrezek iz pšeničnega glutena, pšenične moke, sojine omake, vode, začimb: panirani sejtan; Na namaz lahko položite sesekljano solato, rezino bučke ali redkvice, morda tudi sir ali sejtan E ← agl. seitan, nem. Seitan ← jap. seitan, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
seriácija -e [serijacija] ž (á) razvrstitev, razporeditev česa glede na kako lastnost: Razmeroma skromne rezultate je dal tudi poskus seriacije najdb iz grobišča E ← nem. Seriation, agl. seriation iz (↑)sêrija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
shiatsu1 -- in -ja cit. [šijácu] in šiácu -- in -ja [šijacu] m (ȃ) japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: Shiatsu je tradicionalna japonska masažna tehnika, ki ima temelje v tradicionalni kitajski medicini | Po njegovih izkušnjah šiacu učinkovito preprečuje stres in odpravlja njegove škodljive posledice E ← agl. shiatsu, nem. Shiatsu ← jap. šiatsu(-ryōhō) iz shi 'prst' + atsu 'pritisk' + ryōhō 'terapija, zdravljenje'shiatsu2 -- v prid. rabi
shiatsu masaža in masaža shiatsu; V Švici je opravila študij shiatsu terapije in zdrave prehrane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
signír -ja m (ȋ) polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; marker (2): Z rumenim signirjem je podčrtanih nekaj strani v poglavjih E ← nem. Signier(stift) iz signieren v pomenu 'označiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sóciokultúrni -a -o [socijokulturni] prid. (ọ̑-ȗ) ki je v zvezi z družbo in kulturo: sociokulturni fenomen; sociokulturno okolje; Napovedujejo, da bodo sociokulturne vrednote, ki so v ospredju neformalnega izobraževanja, čedalje bolj zaželene v delovnem okolju E po zgledu agl. sociocultural, nem. soziokulturell iz (↑)socio... + (↑)kultúren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sociolékt -a [socijolekt] m (ẹ̑) jezikosl. govor kakega družbenega sloja, skupine: Univerze niso dosegle ničesar; boj ni bil njihov, tuj jim je tudi prostaški sociolekt, ki je v tem boju udaril na dan E ← agl. sociolect, nem. Soziolekt iz (↑)socio... + (↑)(dia)lékt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sofisticíran -a -o prid. (ȋ) 1. pretanjen, prefinjen, kultiviran: sofisticiran videz; sofisticirano občinstvo; Vse ji pristaja, od jahalnih hlač do najbolj sofisticirane večerne toalete 2. tehnološko zapleten: sofisticiran izdelek; sofisticirano orožje; V zadnjem času lahko s sofisticiranimi tehnikami posegamo tudi v podkožno maščevje E po zgledu agl. sophisticated, nem. sophistiziert k (↑)sofístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spéleoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje bolezni dihal v naravnih votlinah in nekdanjih rudnikih: S speleoterapijo pri pacientih skušajo normalizirati delovanje imunskega sistema, ugodna je pri alergijah, še posebej pri mlajših ljudeh, in pri zdravljenju dihalnih poti E ← nem. Speleotherapie iz (↑)speleo... + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
statín -a m (ȋ) farm. zdravilo za zniževanje vrednosti maščob v krvi: visoki odmerki statinov; Statine dobivajo vsi bolniki, ki imajo izražene dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi, zlasti če imajo tudi sladkorno bolezen E ← agl. statin, nem. Statin, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
suicidológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za suicidologijo: Norveški suicidologi so predstavili svoj nacionalni program za preprečevanje samomora, ki ga že nekaj let uspešno izvajajo E ← nem. Suizidologe iz (↑)suicíd + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
suítaSSKJ -e ž (ȋ) hotelski apartma: Bivanje v suitah s kaminom, ki pričarajo intimno in domačno vzdušje, je pravi užitek E (← agl. suite, nem. Suite) ← frc. suite, prvotno 'spremstvo' < 'nadaljevanje', iz suivre 'slediti' < vlat. sequere
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
súmo1 -a m (ȗ) tradicionalna japonska rokoborba, pri kateri tekmovalca poskušata drug drugega izriniti iz ringa ali spraviti na tla: trenirati sumo; Sumo ni le rokoborba, je tudi način življenja in razmišljanja E ← agl. sumo, nem. Sumo ← jap. sumō iz sumafu 'tekmovati, boriti se'súmo2 -- v prid. rabi
sumo ring; Dežela vzhajajočega sonca je znana predvsem po samurajih, sumo borcih in sušiju – glej tudi súmo...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šarádaSSKJ -e ž (ȃ) ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju 2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šlépati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) pog. vleči vozilo z drugim vozilom s pomočjo vlečne vrvi, droga: šlepati avto; Ukradeno stoenko sta mladeniča šlepala kar z varnostnim pasom E ← nem. schleppen 'vleči'šlépati se -am se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
izkoriščati, uporabljati dosežke, lastnosti koga ali česa za lastno korist: Ne pustite, da se bodo šlepali na vaš uspeh in zagnanost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špíl -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. nastop glasbenika ali glasbene skupine: odigrati špil; iti na špil; V Evropi na koncerte pride na stotine ljudi, v New Yorku pa ne morem dobiti špila 2. računalniška igrica: igrati špil; dober špil; Špil je bil v roku narejen in pripravljen za trženje, a ga preprosto ni imel kdo založiti E ← nem. Spiel 'igra'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špòn špôna m (ȍ ȏ) pog. negativna ocena v šoli: dobiti špon; Znal sem, pa mi je spet dala špon E ← nem. Span 'trska, iver'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
štéka -e ž (ẹ̑) pog. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; paketSSKJ, zavitekSSKJ: šteka piva; Na vprašanje carinikov, kaj imata za prijaviti, sta odgovorila, da tri šteke cigaret in dve steklenici alkoholnih pijač E ← nem. Stecken 'daljša palica, drog'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog. razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
štóp -a m (ọ̑) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak; avtostopSSKJ, stopSSKJ: iti na štop; Priporočljivo je štopati v parih, lahko pa se zgodi, da zaradi tega težje dobiš štop E ← nem. stop (v zvezi auf stop reisen 'potovati na štop') iz (↑)stòp2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tángice -gic ž mn. (ȃ) spodnje hlače, ki ne prekrivajo zadnjice, ampak imajo na zadnji strani in okoli pasu ozke trakove blaga: Tangice so ji pogledale iz hlač, ko so ji ključi padli na tla in jih je pobirala E ← nem. Tanga ← port. tanga ← tupijsko tanga 'sramni predpasnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tarót1 -a m (ọ̑) 1. snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Vedeževalka bo brala prihodnost iz tarota 2. vedeževanje s takim snopičem kart: Ob pomoči tarota sem začela spoznavati, da v svojem trpljenju nisem sama, da so se stvari, ki se mi dogajajo, dogajale že mnogim pred menoj E ← nem. Tarot ← frc. tarot ← it. tarocco, (↑)taróktarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tehnikálija -e ž (á) 1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav 2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu 3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tempomát -a m (ȃ) naprava v motornih vozilih, s katero se vzdržuje hitrost vožnje brez uporabe stopalke: Med testnimi vožnjami smo na 100 kilometrov v povprečju porabili nekaj manj kot sedem litrov goriva in prav gotovo je k temu nekaj prispeval tempomat, vgrajen na volanskem obroču E po imenu izdelka nem. Tempomat® iz (↑)tempo + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
terapévtika -e ž (ẹ́) veda, ki se ukvarja z različnimi metodami zdravljenja: Pred dvema letoma je opustila redovništvo in se posvetila mentalni terapevtiki E ← agl. therapeutics, nem. Therapeutik iz (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
terminografíja -e ž (ȋ) jezikosl. disciplina, ki se ukvarja z umeščanjem terminov v slovarje: korpusna terminografija; računalniško podprta terminografija; Raziskovanje znanstvene terminologije zahteva svojo ustrezno empirično podlago in analizo, ki jo lahko da terminologiji le neoporečna terminografija E ← agl. terminography, nem. Terminographie iz (↑)têrmin + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
têrmovelúr1 -ja m (ȇ-ū) 1. topla tkanina, narejena iz kemično obdelanih sintetičnih vlaken: Jakna je podložena s termovelurjem 2. jopa, pulover iz take tkanine: Zvečer, ko se shladi, prav prideta topel pulover ali termovelur E ← nem. Thermovelours, agl. thermovelour (fleece) iz (↑)termo… + (↑)velúrtêrmovelúr2 -- v prid. rabi
termovelur jakna; termovelur jopa; Vetrovko lahko skupaj s termovelur podlogo nosimo kot bundo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tólarSSKJ -ja m (ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije: milijon tolarjev; Kdor si želi v pokoju imeti kakšen evro (včasih je bila to marka ali pa tolar) več, se mora dodatno pokojninsko zavarovati E ← nem. Taler, skrajšano iz Joachimstaler 'kovanec iz srebra iz doline Joachimstal' iz osebnega imena Joachim + Tal 'dolina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trábi -ja m, živ. (ȃ) pog. tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Zwickaua; trabantSSKJ: Trabije danes vozijo samo še reklamni agenti, ki poskušajo vzbuditi pozornost mimoidočih E ← nem. Tra(b)bi iz (↑)trabánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tráč1 SSKJ -a m (ȃ) govorica, predvsem zasebne narave, navadno objavljena v medijih; tračarija: Tudi pri nas pišejo trače, a to ni nič v primerjavi s tujino E ← nem. Tratsch iz tratschen 'opravljati'tráč2 -- v prid. rabi
tračarski: trač časopis; trač novinarji; trač revija; Običajno v trač rubrikah tiskanih medijev bralec izve predvsem podatke, kdo je tam bil, kakšno obleko je kdo nosil, to je pa tudi vse
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transfuziologíja -e [transfuzijologija] ž (ȋ) veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transgén -a m (ẹ̑) gen, ki je pri organizmu spremenjen ali dodan: Iz jajčeca se bo razvil zarodek in potem žival, ki bo imela transgen v svoji dednini E ← nem. Transgen, agl. transgene iz (↑)trans… + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transgéni -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgenetski, transgenski: transgena koruza; transgena rastlina; Svetovno proizvodnjo transgene hrane obvladuje le peščica multinacionalk E ← nem. transgen iz (↑)trans… + (↑)géntransgéna tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgenetska tehnologija, transgenska tehnologija: Zgodba o sijajni prihodnosti transgene tehnologije se je zamajala do temeljev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transliterácija -e ž (á) zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanjeSSKJ: Pripravljalci knjige so zapis grških in rimskih imen prilagodili slovenski rabi, v oklepaju pa je navedena transliteracija izvirnika E ← nem. Transliteration, agl. transliteration iz (↑)trans… + tvor. od lat. littera 'črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē) ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'transparêntno prisl. (ē)
Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
triádaSSKJ -e [trijada] ž (ȃ) orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triletje, triletka (1): prva triada; zadnja triada; S skupnim poučevanjem športnega pedagoga in razredne učiteljice bi v prvi in drugi triadi devetletke dosegli večjo varnost pri pouku športne vzgoje E ← nem. Triade ← lat. triās ← gr. triás 'trojnost, trojica' iz treĩs 'trije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trígliceríd -a m (ȋ-ȋ) nav. mn. maščoba v krvi, ki ob povišani vrednosti povzroča arteriosklerozo in povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni: Temna čokolada ne vsebuje mlečnih maščob in zato ne zvišuje ravni holesterola in trigliceridov E ← nem. Triglyceride, agl. triglyceride iz gr. treĩs 'trije' + gliceríd 'ester glicerola in maščobnih kislin' iz (↑)glicerín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trílaterálni -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki je v zvezi s tremi stranmi; tristranskiSSKJ: trilateralno sodelovanje; Nagrajenec ima posebne zasluge za postavitev trilateralnega kontaktnega biroja na tromeji na Koroškem E ← agl., nem. trilateral ← lat. trilaterālis iz trēs 'trije' + tvor. od latus 'stran, bok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trótel -- v prid. rabi (ọ́) pog. ki omogoča popolno samodejno nastavitev: trotel boben naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero; trotel kamera; To je trotel aparat, ki večino nastavitev postori samodejno E ← avstr. nem. Trottel 'bedak, tepec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
últrazvókSSKJ -a m (ȗ-ọ̑) 1. naprava, ki deluje na osnovi oddajanja visokofrekvenčnega, s človeškim sluhom nezaznavnega, zvoka in se uporablja predvsem v medicinske namene za vpogled v notranjost teles živih bitij: prenosni ultrazvok; nakup ultrazvoka; Novi ultrazvok je glavna pomoč pri diagnostiki in zagotavlja tudi boljšo pomoč pri zdravljenju neplodnosti 2. zdravniški pregled s tako napravo: opraviti ultrazvok; ultrazvok srca; Ultrazvok prikaže telesno tkivo, odvisno od debeline, v različnih stopnjah sivine E po zgledu agl. ultrasound, nem. Ultraschall iz (↑)ultra… + (↑)zvók
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vahabít -a m, člov. (ȋ) pripadnik vahabizma: Vsak musliman, ki si pusti rasti brado, skrajša hlače in podobno in ki samega sebe razglaša za vahabita, želi s tem pokazati, da je privrženec Muhameda ibn Abdula Vahaba E ← agl. Wahhabite, nem. Wahhabit iz ↑vahabízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vahabízem -zma m (ī) konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabitizem: nasprotniki vahabizma; začetnik vahabizma; širjenje vahabizma; Na Balkanu se je vahabizem pojavil na začetku vojne v BiH, od tam pa se je razširil tudi v Srbijo, Makedonijo in na Kosovo E ← agl. Wahhabism, nem. Wahhabismus po ustanovitelju gibanja Muhammadu ibn Abd al Wahhabu (okrog 1703–1792)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
validácija -e ž (á) potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela; validacija vrednostne kartice; postopek validacije; Temeljno načelo validacije je priznavanje dejstva, da bolniki z demenco ne morejo spremeniti svojega pogleda na svet E ← agl. validation, nem. Validation k ↑validírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
validírati -am dov. in nedov. (ȋ) potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validirati metodo; Na razvojnem področju test obvladamo, vendar ga je treba še validirati, da bodo rezultati merodajni E ← nem. validieren ← frc. valider iz lat. validus 'močen, čvrst, veljaven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
videotéka -e ž (ẹ̑) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja videokasete, DVD-je; videoklub: spletna videoteka; lastnik videoteke; Omrežja za izmenjavo datotek so zagotovo trn v peti glasbenih založb in filmskih studiev, saj so eden izmed razlogov, da je upadla prodaja plošč in izposoja v videotekah 2. sistematično urejena zbirka videokaset, DVD-jev: domača videoteka; Na voljo je digitalna videoteka, ki naj bi jo neprestano dopolnjevali z novimi filmi E ← nem. Videothek, it. videoteca iz ↑vídeo... + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vinjétaSSKJ -e ž (ẹ̑) nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: avtocestna vinjeta; letna vinjeta; uvedba vinjet; Na vprašanje novinarjev, ali morda razmišljajo o vinjetah za krajši čas, je odvrnil, da se mu cene vinjet zdijo zelo ugodne E ← nem. Vignette, prvotno 'listek z ornamentom in podatki' < 'okras, ornament v knjigi' ← frc. vignette iz vigne 'vinska trta' ← lat. vīnea
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja? 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vók -a m (ọ̑) visoka, na dnu navadno zaobljena ponev zlasti za pripravo kitajskih jedi: pražiti v voku; stresti v vok; Kitajska hrana iz voka je zdrava, ker za pripravo uporabimo malo olja, živila pa se na visoki vročini hitro skuhajo in izgubijo le malo hranilnih snovi E ← agl. wok, nem. Wok ← kanton. huo 'velik železni lonec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
waldorfski -a -o cit. [váldorfski] in váldorfski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: Pri waldorfskem konceptu je ocenjevanje drugačno in ne vključuje samo znanja, ampak poskuša zajeti celotno otrokovo osebnost | Valdorfska šola, ki v Sloveniji živi že nekaj let, si je postavila za temeljni cilj odgovoriti na bistveno vprašanje vsakega otroka in človeka: kdo sem jaz? E po imenu nemške tobačne tovarne nem. Waldorf-Astoria-Zigarettenfabrik, ker je bila prva waldorfska šola ustanovljena za otroke delavcev te tovarne (1919)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zbrínc -a m (ȋ) trdi sir aromatičnega, pikantnega okusa v obliki hlebca z rumenorjavkasto skorjo, ki se riba, strga: Na krožnik serviramo bučkine rezance in jih potresemo z rukolo ter naribamo zbrinc E ← švic. nem. Sbrinz po kraju Brienz v Bernskem kantonu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zíc -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu sedež: Tako se mi je vrtelo v glavi, da sem sedel na svojem zicu in se nisem več mogel premaknit E ← nem. Sitz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zíher1 -- prid. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu, v povedni rabi gotov, prepričan: Ziher sem, da bo ta film dobil oskarja E ← nem. sicherzíher2 prisl. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
gotovo, nedvomno: Tu okoli ziher ni nobenega muzeja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.