Tiskanje

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áma 1., f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áma 2., f. = dojka, die Amme; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ama -e m dojilja: kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

amen medm. amen: Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apostoliš nepreg. prid. apostolski: tukar ſe moli v'Apostolish mest. ed. ž Veri (I/1, 103) ← nem. apostolisch; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arabiš prisl. arabsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. arabisch ‛arabski, arabsko’; → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arcnovati -ujem nedov. zdraviti: ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ardrija -e ž prepir, svaja: dokler polsot ſe najde offert, ohernia, ardria im. ed., ſaurashtvu, opraulajne, nezhiſtoſt (IV, 272) ← nem. Haderei ‛pretep, prepir’; prim. pri Megiserju ardria ‛diſcordia, rixa’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.-C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áškrt (dodatek k slovarju), m. prim. nem. Anschrot = štritof 1) (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

avba -e ž avba, tj. žensko pokrivalo: Shlishio h' pridigi sgonit, vſameio klabuk, aubo. tož. ed. etc. (V, 475) ← nem. Haube ‛avba’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

avbe medm. ovbe, jej, ojej: kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu, pres konza bote klaguvali; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte (I/1, 202) ǀ Aubè kaku je meni ramnu teshku … Aube ſe boym de pujdem (V, 297) nem. au weh, o weh < srvnem. o wē ‛ojej’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.-C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃjar, -rja, m. der Weiher; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bajncerl -a m vinogradnik: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij im. mn. S. Vicotoriuſa (II, 124–5) ← bav. nem. wainzirl < stvnem. wīnzürle < wīnzuril ← lat. vīnitor ‛vinogradnik’; prim. pri Trubarju Baincirli, pri Kastelec-Vorencu weinzerle ‛vinogradou varih, ali kopázh, ali gornik; vinitor’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — (nav. bana; iz nem. Wanne).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.-M.; — prim. nem. Watsack, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

báža 1., f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

berȋgla, f. der Prügel, der Knüttel, vzhŠt.; — prim. nem. Prügel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bę̑rmati, -am, vb. impf. = nabirati, werben, Z.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bezati 2., -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Bolc-C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

birt -a m gostilničar: Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blása, f. 1) weißer Stirnfleck des Pferdes, Mik.; — 2) ein Kuhname, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. srvn. blasse, Mik. (V. Gr. I. 321.); kor.-nem. Plessa, ein Kuhname.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blèk 2., bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.-C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bogati -am dvovid. ubogati: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat nedol. ǀ G. Bogu teshku dei, kadar jeſt njega nebugam +1. ed. ǀ ti rajshi bugash 2. ed. hudizha, kakor G: Boga ǀ ti nebugash +2. ed. Boga, ampak tvoj trebuh ǀ Mojſeſs buga 3. ed., ter ſtegne ſvojo roko v'Nebu ǀ sakaj tedaj tiga golufniga shelima bugate 2. mn. ǀ kateri bugaio 3. mn. Boshym miſlim ǀ vaſſ shalio, vaſſ nebugaio +3. mn. ǀ bugaj vel. 2. ed. ti Chriſtuſa Jesusa ǀ nikar yh neposhlushai, inu nebugai +vel. 2. ed. ǀ bugaimo vel. 1. mn. Origenuſa ǀ Bugajte vel. 2. mn. tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. Cerku ǀ Bugaite vel. 2. mn. mene Gospud ǀ nebugaite +vel. 2. mn. njega, nikar mu neshlushite ǀ Nebugajte +vel. 2. mn. tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima ǀ sazhnejo proſsit de bi PreroKa bugal del. ed. m ǀ Jeſt pak ſim Samuriza bugala del. ed. ž ǀ kadar bj bilij Boga bugali del. mn. m, kakor ſo bugali del. mn. m hudizha → ubogati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bopen -pna m grb: kaj s' en bopen im. ed., ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi ǀ leta Boppen tož. ed. tvoj, udrukan v' ſvojem ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ Ter zhe jeſt nyh shlahtni Boppen tož. ed. pogledam dua lepa Turna noter sagledam ǀ Georgius Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen tož. ed. zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ na pezhatah vſelej je sareſan Boppen tož. ed. taiſtiga komu pezhat shlishi ǀ Dokler tedaj gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna Turna v' Boppni mest. ed. ǀ inu v' ſvoim Boppnu mest. ed. imà eniga Angela ← nem. Wapen ‛grb’; prim. pri Megiserju bapen ‛inſignia’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

boršt -a m gozd: prideta ven borsht tož. ed. ǀ v'borshti mest. ed. tega ſvetà ǀ je bil venem borshti mest. ed. neshal eniga sleipiga petleria ǀ en gmain Soldat je bil venem borshtu mest. ed. neshil eniga slepiga petleria ǀ de bi vſe borshte tož. mn., inu gosde poſekali ǀ v'borshtah mest. mn. je prebival ← srvnem. vorst, nem. Forst ‛gozd’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

braninga -e ž obramba: kir nash Svetli Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi daj. ed. perpravit (IV, 151) Hibridna tvorba iz sloven. osnove in pripone -inga ← nem. -ung

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brbotniti, -nem, vb. pf. = brbotiti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brevir m brevir: Kateri vezh Krat tuojo molitvu, Brevir tož. ed., inu S. Masho sapijesh (I/2, 148) ǀ zhe Brevir tož. ed. nej ſo molili (V, 10) ← nem. Brevier ← srlat. breviarium ‛brevir’ < lat. breviārium ‛povzetek, skrajšana verzija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Brida -e ž osebno lastno ime Brida: nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida im. ed. ǀ Kakor ozhitnu ſam Christus enkrat S. Bridi daj. ed. je dial ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido tož. ed. ſagvishala Irsko ime Brigit se skrajšano glasi Brid, kar se ohranja tudi v agl. Bride, frc. Bride in nem. Britta; → Brigita, → Brigida.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȋtof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Bruno -a m osebno lastno ime Bruno: nam poterdi S. Bruno im. ed., kjr od Marie nam pravi ǀ shnim pude Bruno im. ed. Malar ǀ Ali pak s'S. Brunam or. ed. ǀ Satoraj s' S. Brunonam or. ed. ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. Sv. Brúno (1040–1101), ustanovitelj kartuzijanskega meniškega reda 2. Neki slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Bucerus m osebno lastno ime Bucer: Bucerus im. ed., de ſi lih je bil en hudoben, inu panan kezer (III, 429) Mártin Búcer (1491–1551), nem. cerkveni reformator

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

buhštob -a m črka: s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búla 1., f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búla 2., f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.-Kres; — iz nem.; prim. bulati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búlati, -am, vb. impf. füllen (z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búliti 1., -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.-Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cajtinge -ting ž mn. novice: Oh kaj s' ene veſſele zajtinge im. mn. ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh rod. mn. vejdit ǀ hude, inu strashne zajtinge tož. mn. ſim perſilen tebi osnanit ǀ Dobre zaitinge tož. mn. perneſſem tebi ← star. nem. Zeitung ‛novica’; → čajtinge

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

capȋn 2., m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. (dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.-Frey. (F.); — prim. nem. (dial.) Zärrer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cartljati -am nedov. razvajati, crkljati, ljubkovati: rajshi hozhete vaſhe meſſu zartlati nedol. ǀ Sveit sapovei Zartlat nedol. meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati nedol., ampak v'ſtrahu yh dershati ǀ letu tvoje truplu, kateru tulikain zartlash 2. ed. ǀ Sakaj tulikain zertlash 2. ed. tuoje telu ǀ tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo 1. mn., inu paſsemo ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio 3. mn. ǀ Tij kateri pak obene skarbi nemajo, temuzh yh zertlajo 3. mn. nikuli trosta, ampak veliko shalost imajo ǀ is mladiga do ſmerti je ſvoje truplu zartlal del. ed. m ǀ tiga shkodliviga gada je tulikain zartlala del. ed. ž ← bav. nem. zarteln, knjiž. nem. zärteln ‛razvajati, ljubkovati’; → cartan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. (Kor.)-Kres; — iz nem. (dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cə̀bniti, -nem, vb. pf. einen Fußstoß geben, ausschlagen, Cig., Jan., M., Goriš., Ip., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cèc, cę́ca, m. = ses, die Zitze, C.; — kozji cec, neko grozdje, die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.); — prim. nem. Zitze.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cedrov -a prid. cedrov: veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga rod. ed. m leſsà (V, 108) Tvorjeno iz cedra ← nem. Zeder ← lat. cedrus ← gr. κέδρος ‛brin, cedra’; → cetronov, → cetronski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cẹ̑gəł, -gla, m. iz nem. Ziegel, pogl. opeka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę́h, m. die Zunft, die Innung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: cèh; iz nem. Zeche.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę̑hta 2., f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę́kər, -kra, m. der Zecker, ein aus Stroh oder Schilf geflochtener taschenartiger Handkorb, C., jvzhŠt.; ceker, -erja, Dol.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.-C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę̑lica 2., f. die Zelle, die Klosterzelle; Le celico najno zapriva, Prostosti sveta ne želiva, Preš.; — iz nem. Zelle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę́mati, -am, vb. impf. 1) zaudern, unschlüssig sein, zweifeln, V.-Cig.; cemati in delati kaj, etwas ängstlich thun, Cig.; — 2) kargen, Z.; — od nem. säumen, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę́ngər, -gra, m. das Blasenpflaster, Cig.; — prim. kor.-nem. zenger.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę́ntriga, 1) ein herabhängendes Stück Fleisch (Selchfleisch), C.; — 2) an einer Wiede zum Trocknen aufgehängtes Kräutig von Rüben u. dgl., Fr.-C.; — iz nem.; prim. bav. in kor. zentring, zum Selchen aufgehängtes Fleisch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cepljáti 1., -ȃm, vb. impf. tröpfeln, C.; — prim. ceniti, -nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȋfra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.-Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.-C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cifra -e ž številka: Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate ziffre im. mn., de ſe je veidilu, kulikain taiſti danar vela (V, 149) ← nem. Ziffer ‛številka’ ← srlat. cifra ‛ničla’ ← arab. ṣifr ‛ničla’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cimer -mra m soba: sa volo tiga vſe njega zimre tož. mn., ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti (I/1, 26) ← nem. Zimmer ‛soba’; → cimper

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cimerman m tesar: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti … Tishler ſvojo ublo, zimermon im. ed. ſvojo ſikiro (II, 312) ← nem. Zimmermann ‛tesar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȋmprati, -am, vb. impf. zimmern; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

címraka, f. die Zimmerhacke, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cin m kositer: koku ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin tož. ed. (II, 81) ← nem. Zinn ‛kositer’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cìp 2., cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.-Kres; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

citre -ter ž mn. citre: godyo na nyh nebeske Zitre im. mn., inu gosle ǀ drugu se neshlishi ampak gosli, citre im. mn. ǀ Cittre im. mn. Davidave ſo leto mozh imele ǀ Vener ſe boy Davidavih citter rod. mn. ǀ je shlishala goſli, trobente, zitre tož. mn., inu lepo muſiko ǀ Struna na Zitrah mest. mn. lepu danas poje ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami or. mn., s' goſli, inu bobni ǀ s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio, inu nikar s' zitramy or. mn., inu bobny ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy or. mn., bobnamy, inu trobentamy ǀ s'trobentami, goslij, zitramij or. mn., inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ S bobny, inu citramy or. mn. bo G. Bug ſe voiskaval ← nem. Zither ‛citre’ ← lat. cithara ← gr. κιϑάρα ‛plunka’; → citra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

colnar -ja m cestninar: So prishli zolnary im. mn., ter ſo uprashali (V, 26) ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti (V, 27) ← nem. Zöllner ‛mitničar’; → publikan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.-Valj. (Rad); pogl. priimek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cọ̑panj, m. die Langstange am Rüstwagen, Cig.; — iz nem. Zugbaum, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cúcati 1., -am, vb. impf. saugen, Cig., C.; — prim. kor.-nem. zuz'ln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cúcəlj, -clja, m. der Saugzulp, C.; — prim. kor.-nem. zuz'l.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cufráti, -ȃm, vb. impf. = cefrati, C.; volno c., Dict.; — prim. nem. zupfen. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȗhta, f. geflochtener Reif für die Weinpresse, die Pressflechte, V.-Cig., vzhŠt.-C.; — prim. nem. Zucht = Ziehband, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cuker -kra m sladkor: de bi slatke bile kakor med, inu zukar im. ed. ǀ de ſi lih zukra rod. ed., inu pignole ym dado jejſti ǀ nej hotela drugiga dellat, ampak zukar tož. ed. jeiſti ǀ vſe glatku bi bila meni na zukru mest. ed. sajeidla ǀ ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri mest. ed. ſe pulit ǀ pod zukram or. ed. je bil pelen ← nem. Zucker ← it. zucchero < lat. saccharum ← gr. σάκχαρον ← pali sakkharā ‛sladkor’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cúkniti, cȗknem, vb. pf. zupfen; za brado koga c.; — prim. nem. zucken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvę̑nga, f. = podvalek, das Holzstück, das bei Fässern zum Unterlegen dient, C., Št.; menda iz nem. Zwinge.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvergeljc -a m škrat, palček: Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvibel -bla m dvom: En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cviblati -am nedov. dvomiti: Nej zviblat nedol., de en velik lon je od Boga prejel ǀ Nej zuiblat nedol. de ob taiſti uri bomo trepetali ǀ Jeſt pak zviblam 1. ed. pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale ǀ Jeſt na tem nezviblam +1. ed. ǀ Sdaj ſe zvibla 3. ed. aku ti ſi pravi Syn Boshy ǀ zviblate 2. mn. nad dobruto Boshjo ǀ zuiblaio 3. mn. aku ſe bosh na meiſti nyh maszhoval ǀ Ne zviblai vel. 2. ed. na letem ǀ Ne zuiblaj vel. 2. ed. moj zhlovik ǀ nezviblai +2. ed., pojdi ſe spovedat ǀ sdaj ne zviblajmo vel. 1. mn., de bi on nam ga okratel ǀ Nezviblaite +vel. 2. mn. Nem. Nem., de bi vy nepershli v' nebeſſa ǀ nebom nihdar zviblal del. ed. m, ampak vſelei v' tvojo nesgruntano miloſt saupal ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal del. ed. m ǀ Gdu bò tedaj zviblau del. ed. m ǀ ludje ſo zviblali del. mn. m na njegovim isvelizhajnu ← srvnem. zwīveln ‛dvomiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cviren m sukanec: leta kakor de bi bil en zveren im. ed. ſe pretarga (IV, 313) ← nem. Zwirn ‛sukanec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

češnja -e ž 1. drevo češnja: Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno tož. ed., ali iablano 2. sad češnja: veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne im. mn. ǀ katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke, zheishne tož. mn., inu iabouka ǀ Hrushka rodj zheshne tož. mn., inu orehe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.-Erj. (Torb.); — prim. nem. (dial.) zweschpe, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. (dial.) tschiritschari.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čȋstəc 2., -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., (hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čúrčəlj (dodatek k slovarju), -člja, m. der Maiskolben, KrGora; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dac m davek (od prodanega blaga): on je prepovedal shtiuro, inu daz tož. ed. Ceſsariu plazhouati (II, 549) ← nem. Datz ← it. dazio ‛carina, mitnina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dáhniti, -nem, vb. pf., pogl. dehniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

darovati -ujem nedov. darovati: Krajli is dalnih deshel ſo bili prishli JESUSA molit, sa Krajla zhes vſe Krajle sposnati, inu njega darovati namen. ǀ ſo bily prishli v' Behetlem dorovati namen. ǀ Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru, inu derovajte vel. 2. mn. tiga Mashnika ǀ ſvojga Nebeskiga Shenina bo molila, ſvoje ſerze darovala del. ed. ž ǀ ſò njemu darovali del. mn. m Slatù, kadillu, inu Myrro

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dedec -dca m 1. dedec: moj Gospud je en ſtari Dediz im. ed. (IV, 260) ǀ Vna mlada vſame eniga ſtariga Dediza tož. ed., zhe je li bogat (V, 88) 2. ded: moy Predediz, inu Dediz im. ed. Nem. Nem. (IV, 371)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

deležen -žna prid. deležen: njega ſuete gnade deleshen im. ed. m rata ǀ satorai tudi gnade Boshje deleshan im. ed. m nerata ǀ ſe ſi deleshnaſturila im. ed. ž+ h'tvojmu pogubleinu ǀ Nemore G. Bug zhloveku vekshi gnade na semli ſturiti … kakor deleshniga rod. ed. m martre, inu terplejna sa volo lubeſni Chriſtusa ſturit ǀ Syn Boshy je bil ſturil deleshno tož. ed. ž ſvojo Mater lete ſuſebne gnade ǀ de bi deleshni im. mn. m ratali taistiga blaga ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni im. mn. m biti te danashne gnade ǀ ſmo dilishni im. mn. m teh Svetnikou erbſzhine ǀ te isvelizhene dushe deleshne im. mn. ž rataio vſyh laſtnoſti Boshyh ǀ Gospud je perpraulen Nem. Nem. vſe daleshne tož. mn. m ſturiti ſvoje Svete gnade

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dẹlokròg, -krǫ́ga, m., C., nk.; po nem. Wirkungskreis; pogl. področje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

déra 2., f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dę́ža 1., f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

diamant -a m diamant: ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȋla, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doklę̑r,* dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; (prim. nem. dieweil).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dolžnost -i ž dolžnost: sa tiga volo bom od te ſapuvidi, inu dolshnusti rod. ed. danaſs govoril ǀ My pak karsheniki k' ſnaminu naſhe nesgruntane dolshnoſti rod. ed., inu andohti ǀ aku shelite vashi dolshnusti daj. ed. sadosti ſturiti, Bogu dopasti ǀ David je vejdil dolshnust tož. ed. ſvojo ǀ poſsabio na dolshnust tož. ed. pruti ſvojm otrokom ǀ premishleozh to teshko butaro, inu dolshnuſt tož. ed. ǀ dokler je ſvojo dolsnust tož. ed. napolnil ǀ kaj s' eno dolshnoſt tož. ed. tedaj tudi Vy Nem. imate ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio dolſnuſt tož. ed. ǀ po vashi dolshnusti mest. ed. ǀ Od teh dvejh dolshnoſti rod. dv. dalaj bom govuril

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

domákniti, -nem, vb. pf. = domekniti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dominikanar -ja m dominikanec: ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar im. ed., Franciſcus de Victoria ǀ Se sazhudi Pater Dominicaner im. ed. ǀ kakor ſam hudizh je bil ſposnal timu bogaboyezhimu Pater Edmundu Dominicanariu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny im. mn. s' Thomasam De Aquino ← nem. Dominikaner po sv. Dominiku, → Dominikus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopelt1 nepreg. štev. dvojen: S. Aguſtinus pravi, de je dopelt im. ed. gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ letukaj Naveſta premishluje dopelt tož. ed. lepoto Ieſuſavo ǀ Bias Philoſophus pak pravi, de natura je pot dopelt tož. mn. urata, namrezh pod shnable, inu sobè saperta, de bi zhlovek poprej dobru premiſlil, kej ima govorit ǀ imaio dopelt tož. mn. ushesha ← nem. doppelt ‛dvojen’ ← stfrc. doble < lat. duplus ‛dvojen’; → topelt1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopolniti -im dov. izpolniti: kateri ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti nedol. ǀ zhe ſe bomò sgovariali, inu odnashali volo Boshjo dopolnit nedol., gorje bo nam ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo Boshjo dopolnesh 2. ed. ǀ s'kuſi ſvojo ſuſebno gnado omezhij, de njegovo S. Volo dopolni 3. ed. ǀ de shelje vashiga meſſa dopolnite 2. mn. ǀ kateri volo Boshio dopolneio 3. mn. pravo modruſt imaio ǀ Kir S. Vincentius Ferrerius saſtopi te erbe, kateri nedopolnio +3. mn. Teſtament teh mertvih ǀ dopolnite vel. 2. mn. vasho oblubo ǀ nebosh volo tvojga golufniga meſsa dopolnil del. ed. m, ampak volo Boshjo ǀ katera je vſeleje naſho pejſsim pejla, inu nasho volo dopolnila del. ed. ž ǀ vuprasha aku ſo dopolnili del. mn. m Kar ijm je bilu sapovedanu od Kraila ǀ naſs bo obvarval, zhe vaſho oblubo bote dopolnili del. mn. m dopolniti se zgoditi se: sa volo tiga ſe bo nad vamy dopolnilu del. ed. s, kar S. Duh pravi ǀ de ſe je dopolnilu del. ed. s nad Ranzo Nem. kar je S. Auguſtinus djal ǀ Ah Bug hotu! de bi ſe letu nedopolnilu +del. ed. s ǀ ſaine ſe ſo dopolnile del. mn. ž ǀ nijh oblube ſe ſo dopolnjle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopovedati -vem dov. 1. s pripovedovanjem pojasniti: Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat nedol. ta veliki ajffar, inu skerb, katero je imel sa lete njemu ſrozhene dushe ǀ Saſtopit kaj je Bug, inu dopovedat nedol. je teshku ǀ ſtrashnu tulio, de ſe nemore dopouedat nedol. ǀ Sa tiga volo danas bom Nem. Nem. dopovedal del. ed. m gdu ſo taiſti, kateri pohuishajne dado 2. izpovedati, spovedati: cello uro bi yh ſpovedniku ne mogal dopovedat nedol. ǀ tezhe ſe ſpovedat, inu vſe ſpovedniku dopovei 3. ed. ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku dopovedaj vel. 2. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doprinésti, -nésem, vb. pf. 1) darbringen, Mur.; — beitragen, nk.; — 2) zubringen: noč kakor dan d., Škrinj.; — 3) einbringen: doprinesem, kar sem zamudil, Škrb.; — 4) vollbringen, begehen: hudobijo d.; — germanizmi po dotičnih nem. glagolih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dosẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) absitzen; d. svojo kazen v ječi, Cig.; — 2) (po nem.) ersitzen, Vrt., Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dotakniti -nem dov. → dotekniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dotakniti se, -nem se, vb. pf. = dotekniti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dotę́gniti, -nem, vb. pf. 1) nachtragen, DZ.; nachkommen, einholen, Jan.; — 2) auskommen, aufkommen, Jan., C.; — = utegniti: nisem dotegnil priti, ich hatte keine Zeit zu kommen, C.; — ausreichen, C.; to mi ne dotegne, ich kann damit nicht auskommen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Dotis nepreg. ž zemljepisno lastno ime Tata (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Dotis mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen madž. kraj Tata severovzhodno od Budimpešte, ki se v nem. virih omenja tudi kot Dotis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dràf, dráfa, m. die Entzündung der Wunde, C.; — prim. drav in nem. (dial.) der af'l, istega pomena, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

draksler m strugar: kaj bi rekli, kadar bi vy shlishali, de en draksler im. ed. s'eniga gardiga, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ Draksler im. ed. on nej ſtuaril taiſti zhok (II, 291) ← bav. nem. Drachsler, nem. Drechsler ‛strugar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drèk 2., dréka, m. der Dreck; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Drekselius m osebno lastno ime Drekselij: ad kateriga pishe Drexelius im. ed. (V, 198) Jeremíja Dreksélij, nem. Jeremias Drechsel, srlat. Drexelius (1581–1638), jezuit, profesor humanistike v Augsburgu in Dillingenu, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drokniti -nem dov. suniti: glash … sakaj kakor edn tega drokne 3. ed. prezei ſe resbie (I/1, 95) Prim. pri Pleteršniku drọ́kniti, drọ̑knem ‛stoßen’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drọ̑mlja, f. das Brummeisen, die Maultrommel, Cig., M.; = pl. dromlje, Cig.; — iz nem. Trommel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drukati nedov. 1. tiskati: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat nedol. ǀ tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil, inu perpiſsat perpustil, ali pak de bi ijh drukat nedol. pustil 2. vtiskovati: Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat nedol., k' ſnaminu de njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile do ſmerti ← bav. nem. drucken ‛tiskati, vtiskovati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm (z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȗdlati, -am, vb. impf. na dudlo piskati, Lašče-Levst. (Rok.); dudeln, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ehrnhold sam. m nem. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Erla -e ž zemljepisno lastno ime Eger: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu … na Erli mest. ed. (IV, 171) Éger, nem. Erlau, srlat. Agria, mesto na severovzhodu Madžarske

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

faconetelj -(n)a m robec, ruta, prt: Fazonetel im. ed. s' katerim glavo pokrje pomeni ruto s' katiro Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ dobru sgrunta s' tiga fazonetelna rod. ed. ǀ polek fazonetela rod. ed. S. Joſepha ǀ mu da en fazonetel tož. ed. ǀ hozhem … en fazonetil tož. ed. shenkat ǀ v' tem fazonetelnu mest. ed. ſvoje oblizhe drukanu puſtj ǀ s' ſvoim fazonetelnam or. ed. Chriſtuſavu oblizhe obrishe ǀ vſimite vy bogati ta dua fazonetelna tož. dv. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou rod. mn. Antverharjom, delauzom, inu deklam ǀ Vſimite tedaj Nem. Nem. lete fazonetelne tož. mn. ← it. fazzoletto ‛robec, ruta’, → facolj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fajn nepreg. prid. fin, imeniten: letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.-C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃr, -rja, m. der Pfaffe (zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

farizejar -ja m farizej: Phariſeary im. mn. ſò veliku dobrih dell dopernashali ǀ Aku vasha praviza nebo obilnishi kakor je leteh Piſſariou, inu Phariſeariou rod. mn. ǀ Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou rod. mn. dial ← nem. Pharisäer; → farizer, → farizeu(s)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.-Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

farovž -a m župnišče: grè ſruta v'Faraush tož. ed. ǀ v'Faraushi mest. ed. ſo vſeskuſi dobre vole (V, 20) ← nem. Pfarrhaus ‛župnišče’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fažan -a m fazan: Goſpud je bil dal eniga Fashana tož. ed. ſpezt (V, 42) ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia, ter ſapudj Fashane tož. mn. (V, 43) ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (ὄρνις) Φᾱσιανός ‛fazan’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fehtati se nedov. boriti se: Tudi berem od Scipiona Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat, inu ſekat, kakor de bi s'ſaurashnikom ſe fehtal del. ed. m (I/1, 190) ← nem. fechten < srvnem. vëhten ‛boriti se’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ferahtati -am dov. zaničevati, prezirati: Moia Hzhi, shlushai moj navuk, inu nefrahtai +vel. 2. ed. mojga Svità (IV, 141) ← srvnem. verahten, nem. verachten ‛zaničevati, prezirati’; → ferahtan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

feratati -am dov. izdati: druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat, inu faratat nedol. ǀ drugiga neshelij semuzh tebe sapelat, inu fratat nedol. ǀ vener ga farata 3. ed., inu Saurashnikom v' roke da ǀ vaſho bogo dusho farataio 3. mn., raunu kakor laban je bil faratal del. ed. m Iacoba ǀ ſilnu ſe je bal de bi njega kateri domazh nefratal +del. ed. m, inu vubil ǀ leta je feratala del. ed. ž Mosha, kakor Dalida Samſona ǀ s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali del. mn. m ← nem. verraten < srvnem. verrāten ‛izdati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

firbic -a m nespodobnost: letu neſturite is Firbiza rod. ed., ampak iz andohti (III, 25) ← avstr. nem. Fürwitz ‛radovednost’ < stvnem. firiwizzi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȋrkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȋrnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fironk -a m zavesa: Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

firtelj -na m četrtinka, tj. mera za vino: de bi ſproſſil en fertel tož. ed. vina, en koſs ſira (IV, 327) ǀ je bil ſnejdil 40 liberz meſſa, inu 48 firtelnou rod. mn. vina (IV, 292) ← nem. Viertel ‛četrtina’; prim. pri Kastelec-Vorencu fertel vina ‛mensura vini’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

firtoh -a m predpasnik: na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane firtohe tož. mn. (V, 42) ← nem. Fürtuch ‛predpasnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. (dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȋštrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. (dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.-C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.-Valj. (Rad); peča, ogr.-C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.-C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flȃm, m. die Dünnung, die Flanke, die "Flähme", vzhŠt.-C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flȋnta, f. puška, die Flinte; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flisati se -am se nedov. truditi se: Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flor -a m tančica: Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Florentinar -ja m prebivalsko lastno ime Florentinec: ſe hualio … Florentinary im. mn. s' nyh kuglamy (III, 259 s.) ← nem. Florentiner; → Florencija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fopati nedov. goljufati, varati: tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat nedol. je preveliku ǀ Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal del. ed. m fopati se šaliti se: Nej zhaſs vezh ſe fopat nedol., inu shalit ǀ Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal del. ed. m dokler Leſiza je bila utonila ← nem. foppen ‛nahecati, nalagáti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden: frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem: je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo: katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom: je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom: ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frajat -i ž svoboda: Fraiat im. ed. je oblaſt shiveti, kakor enimu dopade ǀ ſvejt pak sapuſtiti inu Bogu shlushiti je hisha te fraiati rod. ed. ǀ hozheo nyh lubo fraiat tož. ed. sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti ← nem. Freiheit ‛svoboda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frajerica -e ž baronica: Jeſt nebom dergdi exempelne iskal, dokler danas letukaj ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze rod. ed. Fon Engelshaus (IV, 114) Ženska oblika od frajer ‛baron’ ← nem. Freiherr ‛baron, svobodnjak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

franceziš prisl. francosko: kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski (III, 305) ← nem. französisch ‛francosko’; zapis izkazuje izreko francežiš, nastalo po nekontaktni asimilaciji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

franciskanar -ja m frančiškan: Ioannes de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu rod. dv. (III, 214) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam De Aquino, Franciſcanary im. mn. s' Bonaventuram (III, 200) ← nem. Franziskaner ‛frančiškan’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Francoz -a m prebivalsko lastno ime Francoz: veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam or. ed. (III, 269) ǀ Ogry pravio vivat Joſephus … Franzoſi im. mn. Vivat Ludovicus (IV, 331) ǀ Franzoſi im. mn. kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili (IV, 375) ← nem. Französe ‛Francoz’; → Francija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frȃnža, f. die Franse; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.-DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frawenzimmer sam. s nem. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frdamati -am dov. pogubiti: lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat nedol., inu v'naſho oblast yh dati ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti Boga reshalit, inu dusho fardamat nedol. ǀ ſamy ſebe ſodio, inu fardamaio 3. mn. ǀ satorai ga je bil fardamal del. ed. m frdamati se pogubiti se: veliku vezh karsheniku ſe hozhe fardamat nedol., Kakor isvelizhat ǀ vmeriesh, inu de vekoma ſe fardamash 2. ed. ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama 3. ed. sakaj faush mero imaio ǀ blagu nej urshoh de ty bogati ſe fardamaio 3. mn. ǀ Kupzy ſe fardamajo 3. mn., sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Ozha nebeſhki bi hotel de bi nihdar obeden ſe nefardamal +del. ed. m ǀ veliku vezh ludy bi ſe fardamalu del. ed. s ǀ de bi ſe pobulshali, spokorili, inu isvelizheli, inu nikar fardamali del. mn. m ǀ dushe, katere bi ſe nihdar nafardamale +del. mn. ž ← nem. verdammen ‛strogo soditi’ < srvnem. verdamnen ← lat. damnāre ‛soditi, obsoditi’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frkniti -nem dov. frkniti, hitro zleteti: ſo tize Katere hitru prozh farknejo 3. mn. (I/2, 135)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.-C., jvzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fruštik -a m zajtrk: Jeſuſik nikuli ym frushtika rod. ed. neperneſe ǀ yh proſſi, de bi tudi njemu frushtik tož. ed. dalla ǀ ſta v' Kloshter pershla, inu s' ſabo frushtih tož. ed. pernesla ← nem. Frühstück ‛zajtrk’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fuglovž -a m ptičja kletka: de ſo lih fuglaushi im. mn. ſo lepu pomalani ǀ Inu cilu tize nemorio terpeti v' fugloushah mest. mn. saperte biti (IV, 138) ← nem. Vogelhaus ‛ptičja kletka’; → fulovž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

furm m noša, moda, oblika: shnidery veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm im. ed. v'deshelo pride (V, 132) ǀ Taku ſe godij, bo una fraua, una Gospa vidila en novu furum tož. ed. guanta per eni, drugi, prezei najde danarje de ona tudi ſi kupi (I/1, 136) ← avstr. nem. Furm ← lat. forma ‛oblika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȃjžla, f. iz nem. Geißel, pogl. bič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ganiti -nem dov. premakniti: obedn ga nej mogal is mejſta ganiti nedol. ǀ my bomo leto ganili del. mn. m s' naſho proshno ganiti se premakniti se: Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti nedol. ǀ s'mejsta ganit nedol. ſe nemore ǀ Sapovejte timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane 3. ed. ǀ on vener ſe is mejſta negane +3. ed. ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio +3. mn., ampak ſtonovite oſtaneio ǀ cello urro ſe nei ganil del. ed. m is meiſta → geniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.-C.; (garnote, vzhŠt.-C.); — prim. nem. Garnwinde.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.-C., Št.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gätter sam. m nem. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gērob,** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glàž, gláža, m. = steklo; čaša, kupica; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glažúta, f. iz nem. "Glashütte", pogl. steklarnica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glȋh, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora (stsl.); — 2) = gluh, ogr.-Mik.; g. in nem, ogr.-Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.-C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — (C. primerja nem. Klute = Kloß).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter (srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnȃdljiv, adj. gnädig (iz nem); pogl. milostljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnil -a prid. gnil: leta shpisha je gnila im. ed. ž ratala inu zherviua ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè kir kaj gniliga rod. ed. s naideio ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli, kakor eno gnilo tož. ed. ž merho ǀ pod miſo najde enu gnilu tož. ed. s jabuku ǀ pod zukram je bil pelen, gnile im. mn. ž grushke, inu iabauka ǀ lete driveſſa sazhneio Suhe, inu gnile im. mn. ž/s prihaiat ǀ Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno, ali iablano, katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile tož. mn. ž hrushke, zheishne, inu iabouka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

goditi se -i se nedov. goditi se: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

golíca 1., f. 1) das Mädchen, Kast.-C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.-SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt-Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gortnar -ja m vrtnar: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij im. mn. S. Foca (II, 194 s.) ← nem. Gartner ‛vrtnar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gostarȋja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gostarija -e ž gostija: uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grab m grob: ſim bral de na grab tož. ed. tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski (III, 423) Ta hapaks legomenon je verjetneje tiskarska napaka kot izposojenka iz nem. Grab, saj je na isti strani dve vrstici višje in pet nižje zapisano → grob.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

graben -bna m jarek: ga ven graben tož. ed. pokoppaio (III, 503) ǀ on mozhne Turne je puſtil okuli duora ſidat, inu glaboke grabne tož. mn. koppati (IV, 252) ← nem. Graben ‛jarek’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.-C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.-Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gravžati -am nedov. gnusiti se: S. Bogu grausha 3. ed. de s' takorshno offertio, inu preuſetnoſtio v'Cerku pred njega oblizhe pridete gravžati se gnusiti se: de ſi lih ſe ny grausha 3. ed. ga pogledat ǀ taisti grehi ſe njemu graushajo 3. mn. ǀ taiſti vſy lushti tiga ſvejta ſe grausheio 3. mn. ǀ ſaflikana inu umaſana je hodila, de tem drugem ſe je graushala del. ed. ž ← nem. sich grausen ‛občutiti grozo, vznemirjenje, odpor’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȓb 2., m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.-M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.-M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grę̑bəc, -bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grekiš1 nepreg. prid. grški: Leta Grekish im. ed. m Ceſſar nej bil ſtar, vener je bil ſvojo mero napolnil ǀ grekish deshela im. ed. ž, ſe je pred nym od ſtrahu tresla ǀ en gvishen folk iste shlahtne Grekish rod. ed. ž deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee, katere je bil poslal zhes Grehish tož. ed. ž deshelo ǀ kakor ti Grekish im. mn. m Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati ← nem. griechisch ‛grški, grško’; → greks

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

greniti 2., -nem, vb. impf., Kras, Ip.-Erj. (Torb.), pogl. gnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grevati -am nedov. žalostiti, žal biti: Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati: ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gril -a m muren (?): tulikajn premorio muhe, komary, kobilize, inu grilli im. mn. ǀ slabij ſo kakor grilli im. mn., strashnij kakor saizij ǀ grily im. mn. ſo bily vſe konzhali ǀ v' taiſti desheli je bilu tulikajn kobiliz, inu grilu rod. mn., de vſe kar je bilu obſianiga, inu seleniga ſo bili konzhali ǀ nej ſò druſiga jeiſti imeli, ampak grile tož. mn. ǀ Poshle grille tož. mn. zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ← nem. Grille ‛muren, ščurek’ ← lat. grillus, gryllus ‛muren’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grȋlec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.-C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grimati se -am se nedov. žalostiti se: shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.-Erj. (Torb.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gríža 2., f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.-C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras-Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gŕniti (dodatek k slovarju), -nem (nam. gȓnem).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grof -a m grof: Groff im. ed. ſede na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ Leta Grof im. ed. ie bil v'tem meſti Aquisgrana ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa rod. ed. Lampolda sa Ceſſarja isvolit ǀ Mashnik je hotel ſpet Groffu daj. ed. kojna povernit ǀ poklizhe tiga Groffa tož. ed. ǀ uprasha Grofa tož. ed. kaj hozhe imeti ǀ veliku poterplejne s' tem Groffam or. ed. je imel ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi im. mn., Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ 30. mladih Groffou rod. mn. ← nem. Graf < srvnem. grāve ‛grof’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Grogor -(j)a m osebno lastno ime Gregor: kakor pishe Grogor im. ed. Turenenſis ǀ ſamerkajte Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor im. ed. ǀ S. Grogor im. ed. Nazianzenus pravi ǀ odgovorij S. Grogor im. ed. Niſsenus ǀ s. Grogor im. ed. Thaumat: poterdi rekozh ǀ S. Grogar im. ed. pravi ǀ na proshno S. Grogoria rod. ed. Thaumaturga ſe gane s'mejſta ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel S. Grogoria tož. ed. ǀ Poshluſhaite S. Grogoria tož. ed. ǀ K' sadnimu s'S: Grogoriam or. ed. sklenem ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam or. ed. Nazianzenam ǀ pohleunu jo bom posdravil s'S. Grogoram or. ed. Thaumat. rekozh ǀ Se nenajdeo vezh Grogory im. mn., de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali → Gregor(ius)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna-Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.-Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.-C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.-C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

groš -a m groš: ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grota, f. der Leiterwagen, Rez.-C.; = pl. grote, Guts.-Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grȗpež, m. der Schotter, Solkan-Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grùšt, grúšta, m. = oder; — iz nem. Gerüst.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȗgla 2., f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

guldinar -ja m goldinar: Se jokash, shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu rod. mn. sgubish (I/1, 80) ← avstr. nem. Guldener ‛goldinar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.-C.; prim. adra; iz nem. "Hader".

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hȃjžer, m. = aržet, C., Št.-Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.-C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hebreiš1 nepreg. prid. hebrejski: katera Hebreish im. ed. ž beſſeda v' nashim slovenskim jeſiku hozhe rezhi (V, 256) ǀ Kir ta Hebreish tož. ed. m text ima (III, 31) ← nem. hebräisch ‛hebrejski, hebrejsko’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Hedvigis ž osebno lastno ime Hedvika: S. Hedvvigis im. ed. Polska krajliza (II, 4) ǀ Sveta Hedwigis im. ed. Polska Krajliza (IV, 27) Sv. Hédvika, nem. Hedwig, polj. Jadwiga (1374–99), polj. kraljica, je bila razglašena za svetnico šele 1997; sv. Hédvika Šlézijska (1174–1243), ki je svetnica že od 1267, pa ni bila kraljica, temveč vojvodinja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Herenfridus m osebno lastno ime Ezzo: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus im. ed. (V, 90) V nadaljevanju je opisana zgodba o snubitvi Matilde, sestre nem. cesarja Otona III., za katero vemo, da se je poročila z lotarinškim grofom Ezzom (pribl. 955–1034).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hildesemensis cit. prid. hildesheimski (?): vmerje Shkof Hildeſemenſis im. ed. m (III, 286) Verjetno je mišljen pridevnik od nem. škofijskega mesta Hildesheim, katerega srlat. prid. se glasi Hildesheimensis; → hildesemenski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hip m hip: Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip tož. ed. zhes niega glavo je hotel pelati ← nem. Hieb ‛udarec, trenutek’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlę́niti (dodatek k slovarju), hlę̑nem (nam. hleniti, -nem).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hódən 2., -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Holendar -ja m prebivalsko lastno ime Holandec: Sò Holendery im. mn., shvedi, Danamarkary, katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga Calvina, lety tudi ſe fardamaio (V, 496) ← nem. Holländer ‛Holandec’; → Holandija, → olendarski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

horenpandelj -na m uhan: S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe, ſvoje slate perſtene, inu horenpandelne tož. mn. prozh od ſebe vershe Vzglasni h- je protetičen in verjetno predstavlja izgovor γ-. Nem. beseda Ohrenband, katere manj. je predloga slovenski, pomeni pravzaprav iz zlate ali srebrne žice narejen uhan, ki se zatakne za uhelj, tako da ga ni treba preluknjati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Hostiensis m osebno lastno ime Hostiensis: Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.-Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iblájtar, -rja, m. der Zollwächter; — iz nem. "Ueberreiter", Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.-C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

instrument m orodje: Shelite morebiti Nem. N vidit s' vashimi ozhmy piſſmu, ali Inſtrument tož. ed. v' katerim je sapiſſan ta Sveti myr, kateriga nam je sadubil Chriſtus s' mezham ſvoje britke martre (V, 273) ← lat. īnstrūmentum ‛orodje, priprava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iringa -e ž razdor, razprtija: Teſtament ſturj, de nebo meni, inu otrokam praude, inu iringe tož. mn. puſtil (V, 299) ← nem. Irrung ‛zmota, pomota, razdor, razprtija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȋsti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.-Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izbíčiti, -bȋčim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.-C.; — iz nem.?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izdȃjati,* -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izginiti -nem dov. izginiti: pride ſmert kar uſe isgine 3. ed., vſe mini, kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ta paklenska ſpaka sgine 3. ed. ǀ vſe kar ti nam ſamoresh dati iſg ne 3. ed. kakor dem ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio 3. mn./dv. ǀ Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio 3. mn. raunu Kakor temma kadar ſonze ſe perkashe ǀ vſe zhaſty, kratki zhaſſi … isgineio 3. mn., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ty hudizhi sgineio 3. mn. ǀ inu shnim sgineio 3. mn. ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli, katere hitru ſgineio 3. mn. ǀ kakor hudizh je shlishal imenovati JESUS, je bil okuli padil, inu kakor ena ſenza isginil del. ed. m ǀ prezei je bila sginila del. ed. ž, inu nihdar vezh ſe nej perkaſala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören (z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf (nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izigráti, -ȃm, vb. pf. 1) ausspielen; karto i., Cig., Jan.; — kako blago i. (po loteriji), Cig., (po nem.); — 2) zuende spielen, ausspielen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract (chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; (nam. izvleček).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlę́gniti (dodatek k slovarju), -nem (nam. -lę̑gnem).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izmakniti -nem dov. → izmekniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) (germ.) betragen, ausmachen, Jan. (nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpričati -am dov. izpričati, potrditi: Sprizhat nedol. meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat nedol. Pelagia, Tais, Auguſtinus, Gulielmus ǀ tu vam ſprizhem 1. ed. s' S. Ambrosham ǀ kakor ſtari Teſtament sprizha 3. ed. od Moiſſeſa ǀ taku ſprizha 3. ed. Heli Mashnik ǀ my sprizhemo 1. mn. de ta je bil nevoshliu svojmu blishnimu, kakor Cain ǀ nej meni treba drugih prizh yskati, dokler ſamy Nem. Nem. sprizhate 2. mn. ǀ Sprizhaj vel. 2. ed. nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen ǀ kakor ſam Sijn Boshy je sprizhal del. ed. m ǀ lety trye Sveti Jogry vam bodo sprizhali del. mn. m ǀ kakor poſvejtni Vuzheniki nam bodo ſprizhali del. mn. m ǀ Jeſt pak zviblam pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale del. mn. ž, inu naprei pernesle

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztakniti -nem dov. → iztekniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben (zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztrẹ́zniti (dodatek k slovarju), -nem vb. pf. = iztrezniti, -im.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvȋžati, -am, vb. pf. po nem. erweisen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen (intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; (nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ja2 člen. celo, ja: Nepameten gvishnu ſi ti zhlovek, de s' en krivizhin dobizhik, s' en Smerdlivi lusht, ja sa taiſti greh, sa kateriga dobru veish, nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ Ia cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo, temuzh stukrat na en dan ga reshaljo ← nem. ja ‛celo, saj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jága, f. (iz nem.), pogl. 1. lov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jager -gra m lovec: grè mimu en Jager im. ed. ǀ kakor en iager im. ed. ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro Jagar im. ed. jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala ǀ sagleda shpisho v'rokah tiga Iagra rod. ed. ǀ aku pak samerka Iagra tož. ed. s'puksho, Kokush sapuſti ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè ti Iagri im. mn. po teh gosdah ǀ Kadar lety Iagry im. mn. ſo tu veliku zhudu vidili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij im. mn. s. Euſtachia ǀ Bug je mene rejshal od mresh teh Iagru rod. mn. inu lovizu ǀ poklizhe vukupaj Iagre tož. mn. ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne … jagre tož. mn. v' jelene kor. nem. jāger, prim. srvnem. jegære, nem. Jäger ‛lovec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jȃm 1., m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.-C., Sevnica (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jamer m stok, tarnanje: Oh kai s' en iamer im. ed., inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe (V, 333) ← nem. Jammer ‛stok, tarnanje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jamrati -am nedov. tarnati: Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat nedol., inu toshit ǀ Imà gvishnu urshoh iamrat nedol., klagovati, inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ jeſt ſe zhudim, inu jamram 1. ed. ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra 3. ed., inu ioka ǀ kaj tedaj vij Nem. Nem. ſe toshite, inu iamrate 2. mn. ǀ Vezhkrat ludje ſe toshio, iamraio 3. mn., inu marmraio zhes deſſ ǀ Iſraelitery ſò iamrali del. mn. m, de G.Bug na nyh poſt n'hozhe pogledat ← nem. jammern ‛tarnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jȃn 2., m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.-C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.