číčkast -a -o prid. (ȋ) slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta oblekačíčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kritizíranje -a s (ȋ) glagolnik od kritizirati: predrzno in neokusno kritiziranje / sposobnost kritiziranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
načíčkati -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale;
ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasitinačíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje
● ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nakíčen -a -o prid. (ȋ) ekspr. pretirano, navadno neokusno olepšan, nalepotičen: nakičeni gizdalini / naslov je napisal z nakičenimi črkaminakíčeno prisl.: govoriti nakičeno; prim. nakititi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
našáriti -im dov. (á ȃ) nav. slabš. - 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami
- 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave
našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naštúliti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilnikunaštúliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja
naštúljen -a -o - 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje
- 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed;
kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
● ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzkenèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nèokúsnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pošárati -am dov. (ȃ) našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošaralapošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
privoščíti in privóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) - 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela
// imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega - 2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi
// privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja
● ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku
privoščíti si in privóščiti si ekspr. - 1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala
● ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni - 2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
strašílo -a s (í) - 1. priprava, ki predstavlja navadno človeka, za strašenje, odganjanje ptic na polju: postaviti strašilo na njivo, v proso; grd, oblečen kot strašilo / poljsko, ptičje strašilo
● ekspr. ta ženska je pravo strašilo je neurejeno, neokusno oblečena
// priprava za strašenje, odganjanje živali sploh: obesiti strašilo na drevo, drog - 2. star. prikazen, strah: strašilo je nenadoma izginilo; čarovnice in druga strašila / odgnati vsa strašila iz zavesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.