Tiskanje

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čŕni Frazemi s sestavino čŕni:
čŕno na bélem, ne čŕhniti ne béle ne čŕne, ne čŕno ne bélo, ne rêči ne béle ne čŕne, ne zíniti ne béle ne čŕne, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, zadéti v čŕno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

drèk Frazemi s sestavino drèk:
bíti do góbca v dréku, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti v dréku, bíti za èn drèk, ísti drèk, pustíti kóga v dréku, státi v dréku, za èn drèk, znájti se v dréku, živéti v dréku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

džúngla Frazemi s sestavino džúngla:
asfáltna džúngla, betónska džúngla, zákon džúngle

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

humór Frazemi s sestavino humór:
čŕni humór, humór obešenjákov, obešenjáški humór, podvísliški humór, vísliški humór

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izpeljanke iz imena »Oaxaca« – »oaxaški«, »Oaxačan«, »Oaxačanka«

Zanima me, kako imenujemo prebivalce mehiškega mesta Oaxaca.

Prav tako me zanima oblika pridevnika. Je pravilno oaxaški? Na primer: oaxaška hrana.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako izgovoriti členek »predvsem« in kje se o tem poučiti?

Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.

Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krílo Frazemi s sestavino krílo:
dáti kríla kómu, dobíti kríla, kríla so zrásla kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

New York

Predlog

1 New Yorka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [njú jórk], rodilnik [njú jórka]

BESEDOTVORJE: Newyorčan, Newyorčanka, Newyorčanov, Newyorčankin, newyorški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

New York

Predlog

2 New Yorka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [njú jórk], rodilnik [njú jórka]

BESEDOTVORJE: Newyorčan, Newyorčanka, Newyorčanov, Newyorčankin, newyorški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

New York ~ -a [njú jork] m, zem. i. (ȗ) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
newyórški -a -o (ọ̑)
Newyórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Newyórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Newyorška borza

Predlog

Newyorške borze samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

organizacija

IZGOVOR: [njujórška bórza], rodilnik [njujórške bórze]

ZVEZE: zlom Newyorške borze

PRIMERJAJ: newyorški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Newyorška filharmonija

Predlog

Newyorške filharmonija samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

orkester

IZGOVOR: [njujórška filharmoníja], rodilnik [njujórške filharmoníje]

PRIMERJAJ: newyorški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

newyorški

Predlog

newyorška newyorško pridevnik

nanašajoč se na državo

nanašajoč se na kraj

IZGOVOR: [njujórški]

PRIMERJAJ: Newyorški maraton, Newyorška borza, Newyorška filharmonija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

očála Frazemi s sestavino očála:
glédanje skózi róžnata očála, glédati [na kàj] skózi róžnata očála, poglèd skózi róžnata očála, vídeti kàj skózi róžnata očála, vídeti kàj skózi svôja očála

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič

Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijinopozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolinroman je v slovenščini Zolajev roman.

S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?

Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poglèd Frazemi s sestavino poglèd:
poglèd skózi róžnata očála, poglédati z bélim poglédom, volôvski poglèd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen

Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Prevajanje podatkov v bibliografskih zapisih

Ali v strokovni reviji pri citiranju virov oziroma v seznamu literature prevajati podatke, ki so občna imena (npr. Auflage, Vol. 1, third edition), in uporabljati slovenska zemljepisna imena (Frankfurt na Majni)? Ali pa naj bi napisali tako, kot je v izvirniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Prevedena večbesedna naselbinska imena in raba začetnice

Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?

Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pŕha Frazemi s sestavino pŕha:
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rakéta Frazemi s sestavino rakéta:
híter kot rakéta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Sklanjanje pakistanskega mesta »Lahore«

I would like to know whether we should write Lahoreju or Lahoru. This city in Pakistan is spelled with an E in the end, but we don't pronounce it. So, basically we pronounce it as LAHOR, therefore my question is, do we write Lahoreju or Lahoru.

The country Suriname is spelled with an E at the end in English, but again without pronouncing it. In Slovenian we write Surinamu, without the E. So, could this mean that Lahore becomes Lahor in Slovenia, just like Suriname is Surinam in Slovenian?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Slovenjena češka zemljepisna imena: »Karlovy Vary« ali »Karlovi Vari«?

Kako pravilno pišemo češka zemljepisna imena, npr. Karlovy Vary ali Karlovi Vari itd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]

1.

mamin ali očetov brat

1.1.

1.2.

ekspresivno

1.3.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...

svetôvno mésto ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

The New York Times

Predlog

The New York Timesa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

ameriški časopis

IZGOVOR: [də̀ njú jórk tájms], rodilnik [də̀ njú jórk tájmsa]

BESEDOTVORJE: The New York Timesov

PRIMERJAJ: New York

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tísk Frazemi s sestavino tísk:
rumêni tísk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, naletéti na plódna tlà, od vŕha do tál, pádati na plódna tlà, pásti na plódna tlà, pásti na rodovítna tlà, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, vdréti se v tlà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tók Frazemi s sestavino tók:
íti proti tóku, plávati proti tóku, plávati s tókom, plúti proti tóku, plúti s tókom, prepustíti se tóku [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tránskontinentálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo: transkontinentalni zračni prevoz; transkontinentalna proga New York–San Francisco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«

Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Večnaslovniška književnost
Na področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Velika začetnica v večbesednih imenih tujih podjetij

Zanimalo me je, kako je z veliko začetnico v večbesednih imenih tujih podjetij, katerih izvorni jezik narekuje drugačno rabo velikih začetnic kot slovenščina. Se držimo enakega principa kot pri navajanju neprevedenih naslovov tujih literarnih del, torej z velikimi začetnicami zgolj tam, kjer bi jih v izvornem jeziku pričakovali, če ne bi šlo za naslov, ali spadajo podjetja v nedotakljivejšo, bolj citatno kategorijo? Kot konkreten primer: ali se piše "podjetje East railway company" ali "podjetje East Railway Company"? Poleg tega naj svojemu vprašanju pridam še podvprašanje: kako ravnamo z imeni podjetij oziroma združb, ki si v ime vključujejo določni člen? Ali pišemo na primer "časopis The guardian", "časopis The Guardian", "časopis the Guardian" ali "časopis Guardian"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vèndar členek [və̀ndar]
I.

1.

poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu

1.1.

2.

izraža nestrpnost, nejevoljo

2.1.

3.

izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče

4.

izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto