Tiskanje

nìč1 -- tudi nìč níča m (ȉ ī)
1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič
2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj nič; milijonček, ali je to nič; v primeri z njim sem jaz pravi nič; vsak nič drago prodajo; za vsak nič joka; šalj. »Bi kaj jedel?« »Hvala, nič.« »Nič je dober za oči.«
● ekspr. dekle ne bo brez nič bo imelo precej dote; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; ekspr. bahajo se, pa so prišli iz nič so iz zelo revne, družbeno nepomembne družine, okolja; pog. na nič priti obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. oženiti se na nič poročiti se z revno nevesto; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. vse bo šlo v nič bo propadlo; ekspr. blago prodaja skoraj za nič zelo poceni; ekspr. vedno se prepirata za prazen nič brez vzroka; ekspr. hiše ne proda za nič na svetu nikakor ne; nar. živeti ob niču v veliki revščini; nar. dolenjsko pustiti z ničem in hudičem nehati skrbeti
♦ filoz. kar je nasprotno, drugačno od biti; prim. zanič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč2 -- s (ȉ)
zastar. izraža zelo majhno količino, vrednost; nič1: za vsako golo nič se prepira / šalj. »Hvala, nič ne bom jedel.« »Nič je dobro za oči.«
● ekspr. za vse nič ne grem nikakor ne, sploh ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč3 -- štev. (ȉ)
1. izraža število nič [0]: nič in nič je nič; pet množeno z nič je nič; nič celih nič ena 0,01; ura je sedem nič pet 705; vrednosti od nič do neskončno
// izraža številko nič: tekma se je končala s tri proti nič / zavrteti gumb priprave na nič
● pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal
♦ jezikosl. pripona nič [Ø] pripona, ki glasovno ni izražena; med. krvna skupina nič [0]
2. izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim: temperature bodo okoli nič / vodno stanje nič normalno
// teh. izraža dogovorjeno izhodišče za merjenje fizikalne količine: vidljivost nič / publ. trenutek nič pri odštevanju (za start)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč4 ničésar zaim., ničémur, nìč, ničémer, ničímer [ničemər, ničimər] (ȉ ẹ̑)
v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo
a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati
b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega
c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori
č) v členkovni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam
● ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč5 člen. (ȉ) v nikalnih stavkih
1. izraža popolno zanikanje
a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride
b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu
2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja
● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč3 ničésar s, nik. zaim. nečloveškosti ničémur, nìč, ničémer, ničímer (ȉ ẹ̑) ~ ga ni spravilo v zadrego; Nič/ničesar ti ne povem; Ničemur se več ne čudim; O ničemer nismo govorili; ●Z ničemer ni zadovoljen z ničimer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč4 -- s, nik. mer. štev. zaim. (ȉ) ~ želja, veselja; Z ~ denarja se ne da ~ kupiti; Čisto ~ premoženja nimamo; Pri ~ stopinj Celzija se led taja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč5 -- -- nik. količ. štev. zaim. (ȉ) Skoraj ~ žensk ni v vladi; intervju s samimi moškimi in ~ ženskami |z nobeno žensko|; Z ~ dekleti se ni družil z nobenimi; Skoraj ~ knjig ni pri tej hiši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč7 povdk. (ȉ) Kaj pa je, da je tak nemir zunaj? -Nič ni; To ni ~, če si se malo opraskala; Ali jaz nisem ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč1 -- m

kar ne obstaja, ne biva

SINONIMI:

knj.izroč. ničes

GLEJ ŠE: z lahkoto, prepirati se, podcenjevati, podcenjevati, obubožati, nikakor, nikakor, kratko malo, kratko malo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nìč2 -- glav. štev.

1.

izraža število nič [0]

SINONIMI:

pog. nula

2.

izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim

SINONIMI:

pog. ničla, pog. nula

GLEJ ŠE: vrednost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nìč3 poudar. člen.

v nikalnih stavkih poudarja zanikanje

SINONIMI:

ekspr. čisto nič, ekspr. eno figo, ekspr. figo, ekspr. kar nič, evfem. komaj kaj, ekspr. nič kaj, ekspr. niti malo, ekspr. niti za dlako, ekspr. pasjo figo, ekspr. prav nič

GLEJ ŠE SINONIM: nikar
GLEJ ŠE: zelo, veliko1, ničvreden

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nìč4 ničésar nedol. zaim.

v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo

SINONIMI:

pog. nobena reč, pog. nobena stvar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nìč5 povdk.

ekspr. izraža zelo majhno količino, vrednost

SINONIMI:

knj.izroč. ničes, knj.izroč. ništra, knj.izroč. ništrc

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nìč Frazemi s sestavino nìč:
ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, íti na vsè ali nìč, na vsè ali nìč, prepírati se za prázen nìč, príti na nìč, sesúti se v nìč, za nìč na svétu, zaigráti na vsè ali nìč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč Frazemi s sestavino nìč:
čìč je nìč, čìč ne dá nìč, čìč níma nìč, čìč v nìč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič je sestavina izrazov

Bolje nekaj kot nič, Brez nič ni nič, Čič ne da nič, Kdor nič ne tvega, največ tvega, Misliti pomeni nič vedeti, Nasmeh nič ne stane, Na zahodu nič novega, Nič ni večno, Nič ni zastonj, Veliko hrupa za nič, Vem, da nič ne vem

V VARIANTI IZRAZOV: Če sam ne znam, bom pa druge učil, Česar ne veš, ne boli, Kdor ne riskira, ne profitira, Lažeš, kradeš, bolhe ješ

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nȉč ničẹ̑sar zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nìč m, v zvezi na nič djani premagan, uničen: je pa pri Waterlói na nics djáni KOJ 1848, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič [nȉč] zaimek

nič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič posamostaljeni pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nič števnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nič prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nič zaimek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nič povedkovnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nič (skupna F65)

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič zaim., archiogelus, kir ſe ẛa nyzh ſmeya; bardus, -a, -um, klama, k'nizhemra; contemptibilis, ṡhleht, ẛa nyzh derṡhán; disperire, k'nizhemer perpraviti, poginiti; evanidus, -a, -um, ṡginen, k'nizhemer; in nihilum, k'nizhemar; me non concernit, mene nyzh an ne grè; nihil, nyzh; rejectaneus, -a, -um, ṡa ṡavreizhi, kar nei k'nizhemir; revilescere, k'nizhemer priti, ali perhajati, reivin poſtati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič prisl., afariae, -arum, lashnîue, nyzh vrédne rizhy; atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; exors, -tis, pres, kateri nyzh néma; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič1 ničesar s nič: Nezh im. ed., ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè ǀ Nej ſo enu nezh im. ed. nashe dushe, kokar nekiteri philoſophi ſo vuzhili ǀ Vſe kar je na ſvejti je enu nizh im. ed., ena ſenza, en dem, ena megla ǀ Vſe rezhy tiga ſvejta ſo enu nizh im. ed. ǀ je ſtuaril s'nezheſar rod. ed. vſe kar je na ſemli, inu v'Nebeſſyh ǀ vſigamogozhnoſt Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar rod. ed. je ſtuarila vſe rezhy ǀ Ti ſi ſtuaril s' nezheſer rod. ed. Nebu, inu ſemlo ǀ s'nizheſar rod. ed. vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh nizheſer rod. ed. imaio priti, inu ſe prikaſat, kar prezei bugaio ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar rod. ed. ſtuarit Nebeſſa ǀ s' enu nezh tož. ed. neusmilenu vaſſ shtraifaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič2 zaim. nič: huala Bogu do tehmal ſe nej nezh im. ed. s taziga hudiga sgudilu ǀ ta drugi nima nezh tož. ed. s pokaſat ǀ nej sadosti de nez tož. ed. s hudiga nej ſturil ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ vſaj letu vaſh nezh nekoshta ǀ nezh vam nej pomagala vasha martra ǀ ta duhouna arznia bi nezk yh nekoshtala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič samostalniški zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič1 zaim. sam. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič2 zaim. prid. ♦ P: 10 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič3 prisl. ♦ P: 20 (*P 1563, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič4 povdk. ♦ P: 8 (KPo 1567, TP 1575, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič5 [del besed. zveze] – ♦ P: 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič6 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič ► ˈnič -- m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič ► ˈnič niˈčẹːsra zaim.,niˈčẹːmrė, ˈnič, (pr̥) niˈčẹːmrė, (z) niˈčẹːmrȯn

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič ► ˈnič prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ničmanje

–

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič manje gl. manje –, nič – ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nič manj (vendar) [nȉč mȁnj vendȁr] prislovna zveza

nič drugače kot tako

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

níč nikár člen. zv.

GLEJ SINONIM: nikar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nič s'tem manje gl. manje –, nič –, stem – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

»Nič« v zanikanih stavkih

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zanič –

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.