asíndeton -a m (ȋ)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

asindétski -a -o (ẹ̑) jezikosl., slovstv. brezvezen: ~o nizanje prirejenih členov govora
asindétskost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl., slovstv. brezveznost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brezvézje -a s (ẹ̑)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brezvézje -a s
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov
SINONIMI:
lit. asindeton

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica] ETIMOLOGIJA: ↑enovrstični
ludístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o nizanje besed
ludístični -a -o (í) ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mnogovézje -a s (ẹ̑)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mnogovézje -a s, pojm. (ẹ̑) jezikosl., slovstv. |nizanje besed, stavkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mnogovézje -a s
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

nízanje -a s (ȋ)
glagolnik od nizati: nizanje biserov na vrvico / nizanje dejstev, podatkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nízati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nízanje (ȋ) kaj ~ bisere; publ. ~ podatke navajati, pripovedovati
nízati se -am se (ȋ) neobč.: Okoli ravnine se ~ajo gore razprostirajo; Sestanki so se nizali večer za večerom so se vrstili, si sledili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugim

Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polisíndeton -a m (ȋ)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pomȋsəł, -sli, f. 1) = pomislek, Cig.; — 2) die Vorstellung, p. samosobja, die Ich-Vorstellung, združevanje (druženje, vezanje, nizanje) pomisli, die Ideenassociation, das Aneinanderreihen der Vorstellungen, združenost pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit), Cig. (T.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rítmična postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Ustreznost zveze »pretežna večina«

pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Število zadetkov: 16