Tiskanje

brdȋt, adj. = bridit, scharf, Rib.-Mik.; nož je brdit, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

britvica [brȋtvica] samostalnik ženskega spola

majhen nož; nožič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fovček [fōvčǝk] samostalnik moškega spola

nož za obrezovanje trt; fovč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.-C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.-Štrek. (Let.), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hítiti, hȋtim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.-Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.-Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izkárati 2., -am, vb. pf. = izkrhati: izkaran nož, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben (zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jātagan, m. velik nož, der Jatagan, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek (Goriš.)-Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kȋmač, m. nekak nož, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.-Mik.; konj kleca, Soška dol.-Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.-Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda-Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.-Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Bilje-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kosják, m. 1) velik nož, s katerim zelje režejo, Žabče-Erj. (Torb.); — = sekalo, das Hackmesser, Tolm.; — 2) = 2. kosec 1), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kŕhati,* kȓham, vb. impf. 1) k. kaj, von einem spröden Gegenstande Stückchen losbrechen, losschlagen, Mur.; — k. koruzo, die Maiskolben abbrechen, Dol.; — 2) schartig machen, abstumpfen; k. nož; k. pero, die Feder abnützen, Cig.; — 3) verderben: k. ceno, Z.; k. veselje, vereiteln, Cig.; to nič ne krha, das macht nichts, Gor.; k. se, Störungen erleiden: podjetje se mi krha, nk.; — 4) k. koga, jemanden mit der Hand leicht schlagen, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.-Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kúrtast, adj. gestutzt, Jan., C.; k. pesek, Npes.-Vraz; — stumpf, C.; k. nož, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

maklica [māklica] samostalnik ženskega spola

pletarski nož z dvema ročajema

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nabrúsiti, -im, vb. pf. scharf schleifen, schärfen; nabrušen nož, meč; — nabrušen jezik, eine scharfe Zunge; — n. koga, aufhetzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.-Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

náredən, -dna, adj. 1) fertig, bereit, zur Hand, Savinska dol.; n. k čemu, bereit: n. k poslušanju, Dalm.; — hurtig, flink, Dol.-Cig.; pripravite Gospodu naredne ljudi, Krelj; — 2) bequem, gelegen, Dict., Cig., Trub., Svet. (Rok.); pri narednem času, Trub. (Psal.); tu nam ni naredno stati, BlKr.-M.; nož ni nareden, BlKr.-M.; naredna, kmetska prebivališča, LjZv.; železna ognjišča so narednejša za kuho in peko, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nenabrúšen, adj. ungeschliffen: n. nož.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nòš nòža m nož: Kés, nos AIN 1876, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.-C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nož [nȍž] samostalnik moškega spola

nož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nož samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nož m, F10, acies cultri, tú oſtru na noshizhi, tÿlu nosha; cultellatus, -a, -um, reiṡhezh kakòr en oſter noṡh; culter, noṡh; culter incisorius, en kuhenṡki noṡh; culter vietorius, pintarṡki noṡh; ferramentum concisorium, kovazhou noṡh ṡa koinṡko nogó; machaerophorus, -ri, kateri takeſhen noṡh, ali mezh noſſi; manubrium, -rÿ, manubium, noṡha platnize, en ṡhtil, toporiṡzhe; scalprum coriarium, noṡh sa koṡhe garbanîe; secula, -ae, en ſhnizar, noṡh ṡa reiṡanîe, en ſerp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nož -a m nož: ſo raunu kakor en klaſs pres sernja … en noſh im. ed., kateri ne reyshe ǀ veni roki je imel enu iabauku, v' tei drugi en nosh tož. ed. ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij sdere, inu nosh tož. ed. vſame ǀ s' nosham or. ed. yh je ſtergal ǀ ſe nemore s'nosham or. ed. reisat, ni s'ſobmy tergat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nož -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nož sam. m ♦ P: 7 (DB 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.-Jarn., Jan., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nožni pridevnik

< nož

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nožnica [nọ́žnica] samostalnik ženskega spola

tok za nož, meč; nožnica

PRIMERJAJ: nožnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nožnice [nọ́žnice] množinski samostalnik ženskega spola

tok za nož, meč; nožnica

PRIMERJAJ: nožnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

odjẹmáč, m. 1) nož, s katerim se med odjemlje, Gol.; — 2) ein künstlicher Bienenschwarm, Gol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oplatíti, -ím, vb. pf. o. knjigo, ein Buch in harte Decken einbinden, Cig., Dol.; nož o., das Messer mit den Seitenbeschlägen versehen, Z.; — fournieren, h. t.-Cig. (T.); o. kolo, ein Rad mit Felgen versehen, felgen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ǫ́stər, óstra, adj. scharf, o. nož; — ostro, die Schneide, Cig.; der Grat, Jan., Jes.; — spitz; oster kot, spitzer Winkel, Cig. (T.); — rauh, Cig.; ostra brada, Cig.; ostra sapa, ostro podnebje, Cig.; — scharf, rauh (von Geschmack); — grell, durchdringend: o. glas, Cig., Jan.; — ostro pogledati koga, jemanden scharf anblicken; — durchdringend: oster um, Cig. (T.); — strenge, rigoros: oster sodnik, ostra kazen, ostre besede; ostro držati, imeti koga, jemanden strenge behandeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ostrína, f. 1) die Schärfe; nož je ob ostrino, das Messer hat seine Schärfe verloren, Polj.; o. (človeškega uma), der Scharfsinn, Cig.; — 2) das Scharfe, das Spitzige: Na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti, Slom.; — die Schneide, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Spitze, Jan., C.; — ein scharfes Werkzeug: prinesi mi kako ostrino, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oščŕbiti, -im, vb. pf. = oščrbati: o. skledo, nož, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

perorés -a m nož za prirezovanje peres: Vrédnyena fárna soula je potrebüvala krájdo, perorezesz, papire KOJ 1845, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

platníčiti, -ȋčim, vb. impf. p. nož, das Messer mit Schalen versehen, schalen, Cig.; — = v platnice vezati, in steife Deckel einbinden, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pláziti, plȃzim, vb. impf. 1) anstreifen: p. ob kaj, Cig.; an etwas reiben, M.; nož p. = brusiti, Šol.; — 2) kriechen, Habd.-Mik.; — nav. p. se, an etwas streifend kriechen, schleichen; po trebuhu se p.; skozi plot se p.; otroci se plazijo po drevju, po klopeh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

podȏłgič, adj. nach der Länge hin, C.; p. oster nož, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

popkarica [pọ̑pkarica] samostalnik ženskega spola

žepni nož; pipec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

posluževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) bedienen, M.; — 2) die versäumte Dienstzeit einbringen, nachdienen, C., jvzhŠt.; — nož že poslužuje, das Messer wird bald ausgedient haben (unbrauchbar sein), C.; — 3) p. se, sich bedienen, nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

potǫ́piti 2., -im, vb. pf. stumpf machen: nož p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

povihráti, -ȃm, vb. pf. 1) stürmend zu Boden reißen, Cig.; — 2) povihrati koso, nož, die zu dünne Schärse der Sense, des Messers beim Gebrauch umbiegen, Polj.; (prim. povihati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

povíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, umwickeln; drevo s slamo p.; — einwindeln (fatschen): dete p.; — 2) gebären; dete p.; prvikrat je povila; — 3) durch Winden aufbrauchen; ded je vso zimo prejo vil, pa je ni mogel poviti, Glas.; — 4) koso, nož p. = povihrati, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten (v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pušča [púšča] samostalnik ženskega spola

kirurški nož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.-Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

skapljaríca, f. nož, s katerim se skaplja, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

sklę́pən, -pna, adj. 1) Klapp-, Schnapp-: sklẹ̑pni nož, das Schnappmesser, C.; sklepni stol, zusammenlegbarer Stuhl, der Einlegestuhl, sklepne vilice, die Einlegegabel, Cig.; — 2) Gelenk-, Cig., Cig. (T.); sklepni vezek, das Gelenkband, Cig.; sklepni zobci, die Schlosszähne (der Muscheln), Cig. (T.); — 3) Schluss-, sklepna misel, der Schlussgedanke, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

sklepnàt, -áta, adj. s. nož = sklepec, ein Schnappmesser, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.-C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.-C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.-C.; sreča, vreme nam služi, ogr.-C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

stǫ́piti 2., -im, vb. pf. stumpf machen, Jan.: s. nož, Fr.-C.; s. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — prim. 2. iztopiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

strižalo [strižálo] samostalnik srednjega spola

škarje, nož za striženje ovac

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

škȓbəc 1., -bca, m. 1) = škrbozobec, der Zahnlückige, Dict., Jan., Ig (Dol.); — 2) das Taschenmesser, M., C.; rudarski nož (der Grubentscherper), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

škrbec [škȓbǝc] samostalnik moškega spola

žepni nož; pipec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

šoftrijalec [šoftrijȃlǝc] samostalnik moškega spola

kirurški nož z rezilom v obliki peresa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vinjek samostalnik moškega spola

nož

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vȋtrnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.-Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vǫ̑tka, f. = ozek, nožnici podoben žep v hlačah (n. pr. za nož), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zabósti, -bódem, vb. pf. 1) hineinstechen; z. komu nož v srce, jemandem einen Stich ins Herz geben; z. si trn v nogo, einen Dorn in den Fuß bekommen; — 2) erstechen; z. koga z nožem; — gledati kakor zaboden vol = große Augen machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zagúrati, -am, vb. pf. = skrhati, abstumpfen, die Schneide abnützen, Fr.-C.; zaguran nož, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaklẹpáłən, -łna, adj. schließbar: z. nož, Z., Rut. (Zg. Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaklẹpȃłnik, m. nož, ki se zaklepa, das Taschenmesser, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaklẹ́pati 2., -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad zakleniti; verschließen, versperren; zvečer vrata z.; z. se v sobo; — nož se zaklepa, das Messer lässt sich schließen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaklę́pčən, -čna, adj. verschließbar: z. nož, ein Taschenmesser, Jurč., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaklę́pən, -pna, adj. verschließbar, Cig.; z. nož, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zakŕhati, -am, vb. pf. schartig oder stumpf machen: z. nož, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zapíčiti, -pȋčim, vb. pf. (einen spitzigen Gegenstand in etwas) hineinstoßen, (so dass er darin stecken bleibt): z. kol v zemljo, Dict., C., Dol., jvzhŠt.; cepin v les z., Gor.; — z. se v kaj, mit der Spitze in etwas hineindringend stecken bleiben: tako mu je nož v glavo zagnal, da se mu je zapičil v njo, Kr.-M.; šivanka se ji je v prst zapičila, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zaríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) hineinschieben; kol v zemljo z., Z.; z. komu nož v trebuh, C.; zapah z., den Riegel vorschieben, Cig.; — z. se, eindringen; trn se mi je zarinil za kožo; — 2) verrammeln, Guts.-Cig.; — zarinjen sem, ich habe den Appetit verloren, Cig.; — 3) = zaleči, ausgeben: to mi veliko zarine, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zatǫ́piti 2., -im, vb. pf. stumpf machen, abstumpfen, Mur., Cig., Jan.; nož z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zvihráti 1., -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.