áuva in àuva; tudi áua medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
členonóžec členonóžca samostalnik moškega spola [členonóžəc] iz zoologije manjša žival s členastim telesom in členastimi nogami; primerjaj lat. Arthropoda
ETIMOLOGIJA: iz členonog iz ↑člen + ↑noga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kóder2 veznik [kódər] 1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: ↑kod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pedikúra pedikúre samostalnik ženskega spola [pedikúra] 1. urejanje stopal in nohtov na nogah1.1. ureditev stopal in nohtov na nogah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Pediküre) iz frc. pédicure ‛nega nog’, iz lat. pēs ‛noga’ + cūra ‛skrb, nega’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pedométer pedométra samostalnik moškega spola [pẹdométər] elektronska naprava za štetje korakov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pedometer, nem. Pedometer, iz lat. pes ‛noga, stopalo’ + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péš prislov [péš] 1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péščev péščeva péščevo pridevnik [péščeu̯ péščeva péščevo] ETIMOLOGIJA: ↑pešec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
skokonógi skokonóga skokonógo pridevnik [skokonógi] STALNE ZVEZE: skokonoga gazela ETIMOLOGIJA: iz ↑skok + ↑noga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
teropód teropóda samostalnik moškega spola [teropót teropóda] iz paleontologije dinozaver, navadno mesojedi, s tremi prsti na nogah in dvonožno hojo; primerjaj lat. Theropoda
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. theropod, nem. Theropode, frc. théropode) iz nlat. theropodus iz gr. thḗr ‛zver’ + gr. poús ‛noga, stopalo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trohêj trohêja samostalnik moškega spola [trohêj] iz literarne vede dvozložna stopica, sestavljena iz prvega poudarjenega in drugega nepoudarjenega zloga
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trochäus) in lat. trochaeus iz gr. trokhaĩos (poús), dobesedno ‛tekajoča (noga, stopica)’, iz trékhō ‛tečem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda] iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz ↑zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zelenonógi zelenonóga zelenonógo pridevnik [zelenonógi] STALNE ZVEZE: zelenonoga tukalica, zelenonogi martinec ETIMOLOGIJA: ↑zelen + ↑noga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.