čòf medmet1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gladkonósi gladkonósa gladkonóso pridevnik [glatkonósi] STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir ETIMOLOGIJA: ↑gladek + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor] 1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izcédek izcédka samostalnik moškega spola [iscédək] 1. tekoča snov, ki se izceja iz česa1.1. tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju
ETIMOLOGIJA: ↑izcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
khm medmet1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno ↑mhm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
merlót merlóta samostalnik moškega spola [merlót] 1. vinska trta s temno modrimi grozdi, ki se goji v toplih in suhih krajih in iz katere pridelujejo več vrst vin, po izvoru iz Francije1.1. rdeče vino s sadno aromo jagodičevja iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. merlot, it. merlòt ali frc. merlot, iz furl., it. merlo, frc. merle ‛ptica kos’ < lat. merula, prvotno torej ‛pijača takšne barve kot kos’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mljásk in mljàsk medmet1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava ETIMOLOGIJA: ↑osiveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ozkonósi ozkonósa ozkonóso pridevnik [oskonósi] STALNE ZVEZE: ozkonosa opica ETIMOLOGIJA: ↑ozek + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prehládni prehládna prehládno pridevnik [prehládni] ETIMOLOGIJA: ↑prehlad
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] 2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rinítis rinítisa samostalnik moškega spola [rinítis] iz medicine vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. rhinitis, iz gr. rhīs ‛nos’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc] 1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
STALNE ZVEZE: veliki robec ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter] velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča] 3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje
4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo
ETIMOLOGIJA: ↑strupen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ščipálnik ščipálnika samostalnik moškega spola [ščipálnik] 1. manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalec
2. nekdaj očala brez ročk, ki se pritrdijo na nos
ETIMOLOGIJA: ↑ščipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
širokonósi širokonósa širokonóso pridevnik [širokonósi] STALNE ZVEZE: širokonosa opica ETIMOLOGIJA: ↑širok + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
terpentín terpentína samostalnik moškega spola [terpentín] 1. smola nekaterih iglavcev1.1. hlapljiva, vnetljiva tekočina, ki se pridobi z destilacijo te smole in se uporablja kot topilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terpentin in lat. terebint(h)ina (resina) ‛terpentinovčeva (smola)’ iz gr. terebínthinos < termínthinos iz términthos ‛terpentinovec’, tj. ‛vrsta pistacije, iz katere pridobivajo terpentin’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tòp3 tôpa tôpo pridevnik 2. ki nima ostre konice, je zaobljen2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel 5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.