nerodovitnost -i ž nerodovitnost:
Rachael de bi ta shpot te nerodovit nositi rod. ed. nei imela ǀ G. Bug vam je poslal nerodovitnoſt tož. ed. te semle ǀ eni bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost tož. ed. ž te semle ǀ sa nerodovitnoſtio or. ed. te semle pride rodovitnoſt Zapis nerodovit nositi je zanesljivo tiskarska napaka namesto nerodovitnosti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nositi -im nedov. nositi:
obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Rah(a)el -e ž osebno lastno ime
Rahela:
Rachael im. ed. de bi ta shpot te nerodovit nositi nei imela, ſama ſebi ſmert ſi ie voshila ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo, kakor Rachael im. ed. Jacoba Patriarca Shena ǀ zhedna, inu ſilnu lepa je bila Rachel im. ed. ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Rahael im. ed. ſa volo nje brumnoſti ǀ v'imenu te lepe Rahaelle rod. ed. ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello tož. ed. je bil Jacob doſſegil ǀ Zhe Jakob hozhe sa ſvojo Naveſto to lepo Rachaelo tož. ed. imeti, more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ Ie vidil Iacob to lepo Rahaelo tož. ed. Rahéla, lat. V Rachel, Jakobova žena in Jožefova mati (SP 1 Mz 29,6); → Bahela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znositi1 -im dov. zanositi, spočeti:
ti ſi uredna ratala ſijnu Boshjga snoſiti nedol. ǀ kadar Shena ſnoſi 3. ed. hzher ǀ katera meni otroke ſnoſſi 3. ed., inu porodj ǀ Kazha, Katera snoſsi 3. ed. ta strupeni porodt ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo 1. mn. ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo 1. mn. ǀ vy ſte taiſte, katere v'vashim teleſſi ſnoſite 2. mn. fantizhe, inu dekelze ǀ neKatere nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio 3. mn. en ſmertni greh ǀ je bil eden meni ſilo ſturil, ter ſim bila ſnoſſila del. ed. ž ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama je bila snoſila del. ed. ž ǀ Ti bosh snoſſila del. ed. ž, inu vener bosh Diuiza ǀ Maria Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila del. ed. ž, porodila < slovan. *vъz-nosi̋ti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znositi2 dov. znositi:
inu de bi vſe borshte, inu gosde poſekali, vkupaj snoſili del. mn. m, inu eno garmodo sakurili (IV, 325) < slovan. *sъ-nosi̋ti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.