bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj) ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi] 1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] 1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce ETIMOLOGIJA: ↑peš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo] 1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogatún bogatúna samostalnik moškega spola [bogatún] slabšalno kdor ima, si je pridobil veliko materialnih dobrin
ETIMOLOGIJA: ↑bogat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čísto prislov [čísto] tudi [čistó] 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dramátično prislov [dramátično] 1. ekspresivno takó, da je zelo napeto, razburljivo
2. ekspresivno takó, da je izrazito, opazno, nenadno
ETIMOLOGIJA: ↑dramatični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək] 1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček ETIMOLOGIJA: ↑konjič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga] 1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik] 1. kdor se ukvarja s športom
2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vodohrán vodohrána samostalnik moškega spola [vodohrán] zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohram
ETIMOLOGIJA: iz hraniti vodo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo] STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bís medmet1. navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe
2. kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo2.1. kot samostalnik izvedba vsaj še ene skladbe, ki jo nastopajoči na poziv občinstva izvede po zaključku glasbenega nastopa
STALNE ZVEZE: bis člen ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser] 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] 1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑debilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
míška míške samostalnik ženskega spola [míška] 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
2. igrača, ki predstavlja miš
3. ljubkovalno ženska ali deklica
4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko. ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla] 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen 1.1. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očiščen
ETIMOLOGIJA: ↑počistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne] 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in ↑konec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski] 2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc] 1. manjši vlak, zlasti za prevoz turistov
2. igrača, ki predstavlja vlak
3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti ETIMOLOGIJA: ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják] 1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca] 1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dramatúrginja dramatúrginje samostalnik ženskega spola [dramatúrginja] ženska, ki se poklicno ukvarja z dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka] 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni] 3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída] 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja3.1. električni motor takega vozila
4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik] 1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
ETIMOLOGIJA: ↑jurišni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica] 1. stavba za bivanje in oskrbo konj
2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás] 1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast] ETIMOLOGIJA: ↑kotanja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
múltilaterálen múltilaterálna múltilaterálno pridevnik [múltilaterálən] 1. ki zadeva, vključuje več strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. multilateral, frc. multilatéral iz nlat. multilateralis, iz lat. multus ‛mnog’ + laterālis ‛stranski’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən] 1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga2.1. ki kaže, izraža tak odnos
3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑strpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola [obráščanje] 1. proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja vse naokoli, po površini česa
2. proces, pri katerem si rastlina dela nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑obraščati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spésniti spésnim dovršni glagol [spésniti] 2. slabšalno reči, napisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva] manjši prostor pri vhodu v stavbo, ki zmanjšuje vdor hladnega zraka v notranje prostore
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑loviti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vnašálka vnašálke samostalnik ženskega spola [wnašáu̯ka] in [wnašálka] 1. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke
2. tipka na tipkovnici za potrditev ukaza, izbire ali za vnos, dodajanje nove vrstice v besedilo
ETIMOLOGIJA: ↑vnašalec, v drugem pomenu poenobesedeno iz vnašalna tipka, glej ↑vnašati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica] 1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čín1 čína samostalnik moškega spola 1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji1.1. oznaka za to stopnjo
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
juhêj medmet1. posnema glas pri vriskanju
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje2.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
3. kot samostalnik, ekspresivno vrisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják] 1. prostor za bivanje, gojenje kokoši
2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh
3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča
FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
neodím neodíma samostalnik moškega spola [neodím] na zraku neobstojna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Nd
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Neodym, angl. neodymium, frc. néodyme iz nlat. neodymium, iz gr. néos ‛nov’ in didýmos ‛dvojček’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
néon néona samostalnik moškega spola [néọn] 1. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ne
2. manj formalno razsvetljava s svetili, ki jih sestavljajo z neonom napolnjene svetilne cevi, zlasti za reklamne napise, znake
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Neon) iz angl. neon, iz gr. néos ‛nov’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
neoprén neopréna tudi néoprẹn néoprẹna samostalnik moškega spola [neoprén] tudi [néoprẹn] 1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo plavalnih, potapljaških oblačil1.1. manj formalno plavalna, potapljaška oblačila, oprema iz tega materiala
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Neopren, it., angl. neoprene, frc. néoprène, iz novoklas. neo.. ‛nov’ iz gr. néos + (kloro)pren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèživílo nèživíla samostalnik srednjega spola [nèživílo] navadno v množini izdelek, ki se ne uporablja za prehrano ljudi
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑živilo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
šárplanínec šárplanínca samostalnik moškega spola [šárplanínəc] velik dolgodlak pes, navadno temno sive barve, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srb. šarplanínac, po Šar planini, goratem področju med Kosovom in Makedonijo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
trojánec trojánca samostalnik moškega spola [trojánəc] manj formalno računalniški program, ki se brez vednosti uporabnika namesti na napravo in omogoča zunanji dostop do nje za zlonamerne namene; SINONIMI: trojanski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz trojanski konj, po starogrški mestni državi Troja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.