Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?

Navajam primer:

Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Mi lahko prosim pomagate, sem ze imel vse knjige doma in nikjer ne najdem od kod izvira moj priimek Čahuk.

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Lepo prosim, če mi lahko sporočite, kako se sklanjajo dvojni moški priimki, na primer Mirko Vasle Kramar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Rad bi vas vprašal, kaj pomeni ddr. pred imenom, dvojni doktor ali doktor doktor?

Ali se enak pristop uporablja tudi pri znanstvenem magisteriju? Torej dmag., kar bi pmenilo dvojni magister, ali mmag., torej magister magister.

Ali pa se za dvojni trud za pridobitev dveh magisterijev sploh ne navaja?

Pišem vam z vprašanjem glede krajšanja naziva mladinski delavec, ki ga je v Sloveniji mogoče pridobiti prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).

Ker gre za strokovni naziv, bi bil dolg zapis Janez Novak, mladinski delavec. Zanima me, ali je naziv dovoljeno krajšati in v kakšni obliki. Ali je v redu na primer zapis Janez Novak, mlad. del.? Bi bila boljša kakšna druga skrajšana oblika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Prosim bi vas za pomoč pri pravilnem citiranju. Zanima me glede navajanja literatur in ločila, ali je le ta za oklepajem ali pred oklepajem. Kaj je pravilno?

1. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah. (Podbregar, 2000)

ALI

2. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah (Podbregar, 2000).

Oziroma ali so kakšna pravila glede tega.

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

dr. Janez Novak, minister

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

akad. prof. dr. Marija Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

rektor prof. dr. Janez Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

urednik

Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

Lep pozdrav

Janez Novak

Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?

Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:

semiosfere.« (Lotman 2006: 188).

in

semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)

Hvala za mnenje in lep pozdrav

V. T.

Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kako naglasimo priimek Delak?

Je uvodoma v dopisu potrebno napisati »Spoštovani gospod Janez Novak« ali je ustrezno tudi »Spoštovani gospod Novak«?

Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:

*dr. Janez Novak

Dr. Janez Novak*

Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, ali bo morda pika za začetnim nagovorom dovoljena v novem pravopisu oz. ali jo je v uradnih dopisih treba strogo preganjati. Osebno se mi zdi pika na tem mestu čisto ustrezno ločilo:

• ker ne gre za čustveno obarvano poved; začetni nagovor ima povedni značaj; če za končnim pozdravom brez glagolske oblike lahko stoji pika (Ločila pri začetnih in končnih pozdravih), ne vidim razloga, zakaj ne bi smela stati za začetnim nagovorom; velikokrat program za vejico v naslednji vrsti samodejno napiše veliko začetnico, kar ni pravilno; popravljanje iz velike v malo začetnico krade čas; nadaljevanje povedi za vejico v novi vrsti z malo začetnico je neestetsko; klicaj je premočno ločilo; če gre za personalizirirano sporočilo, kar je zelo pogosto, zaradi vrivka pride do kopičenja vejic (Zdravo, Janez, pišem vam … / Pozdravljeni, g. Novak, prejeli smo vašo prošnjo …); če začetnemu nagovoru sledi zapleteno zložena poved, vejica samo še dodatno otežuje razumevanje; pri vprašalnih povedih prihaja pri nekaterih piscih do zmede pri končnih ločilih, ker ne znajo določiti glavnega stavka in zato na koncu uporabijo piko (Spoštovani, ste prejeli moj dopis?). Je ta alinejni zapis pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kdaj pišemo določila, »ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo« pred imenom in kdaj za priimkom, npr. asist., red. prof., univ. dipl. inž., dr. med. ...? Kako je s položajem okrajšave mag., ki zaznamuje znanstveni naziv ali izobrazbo, pridobljeno na 2. bolonjski stopnji?

Zanima me, kako se pravilno napiše oz. navaja akademske (habilitacijske nazive) visokošolskih učiteljev in sodelavcev – pred imenom in priimkom ali za njim. Na primer: Ali je pravilno zapisano: dr. Janez Novak, izr. prof. ali izr. prof. dr. Janez Novak in ali je glede tega kakšna posebnost oz. razlika med posameznimi akademskimi naziv (npr. med rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom in asistentom)?

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kako se ob koncu dopisa pravilno uporabi krajšava p. p. (po pooblastilu)? Ali mora biti pred nazivom posameznika ali za njim? Torej, ali se napiše ...

Mici Roža, p. p. vodja oddelka

ali

Mici Roža, vodja oddelka, p. p.

Ali nekaj tretjega? Prisrčna hvala za odgovor že v naprej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V e-sporočilu imamo spodaj že vključen podpis. Ali je res treba še enkrat napisati, kdo piše e-sporočilo? Primer:

Spoštovani gospod XY, potrjujem udeležbo na današnjem sestanku. Lep pozdrav Janez Novak

Janez Novak Kabinet župana Občina Naslov tel: e-naslov: spletno mesto:

Je to lahko odvisno od videza podpisa?

Lepo prosim za odgovor: ali je v dopisu pravilno vikanje pozdravljeni, ga. Darja ali pozdravljena, ga. Darja? Nekateri celo trdijo, da je oboje pravilno.

Je bila beseda baba v srednjeveški slovenščini vrednostno nevtralna ali omalovažujoča beseda (na primer glej pri Trubarju)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:

Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:

S spoštovanjem,

Pomočnik predsednika uprave

Janez Novak

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

• Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

• Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

• bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).

Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?

Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?

Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.

Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kako je prav?

• gospa profesor Novak, gospa magister Novak, gospa doktor Novak ali
• gospa profesorica Novak, gospa magistrica Novak, gospa doktorica Novak?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?

Prosim za pomoč pri sklanjanju imena Dominique.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, kako je s sklanjanjem moškega priimka. Je to potrebno vedno in ali so kakšni primeri, ko ni potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Povejte mi, ali je v katerem koli primeru možno sklanjanje Berke Berkeja ali je edino možno sklanjanje Berke Berketa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, če obstajata dve možnosti za sklanjanje priimkov moškega spola, in sicer če lahko zapišemo: priznanje se podeli Janezu Novaku, in če obstaja kot pravilna tudi možnost: priznanje se podeli Janezu Novak.

Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!

Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!

Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?

2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.

Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak

Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...

Lepo vas pozdravljam.

Lepo pozdravljeni.

Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.

3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.

Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).

Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kdaj lahko v stavku preklopimo na drugi spol? Na naravni:

• Dekle je bilo(a) dobrega zdravja, imelo(a) je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

Na skupni:

• Zveste priče so želele(i), da bi na sojenju pričevale(i) za njih. Upale(i) so, da jim bo uspelo. (Vemo, da so zveste priče tako moški kot ženske.)

Ali lahko preklopimo na drugi spol še v istem stavku, ali v drugem (če razumemo, da je stavek skupina besed zbranih okrog glagola)? Ali pa to morda ne bi bilo priporočljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kaj je pravilno?

Priča Janez Novak je obvestila sodnika, da se obravnave ne bo mogla udeležiti iz zdravstvenih razlogov.

ALI

Priča Janez Novak je obvestil sodnika, da se obravnave ne bo mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov.

Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, ali je v naslednjih primerih pravilna uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka. V dilemi sem, ker tisti, na katerega se »svojilnost« nanaša, ni del zadevnega stavka.

Gre za naslove, vse pa mora ostati tako, kot je (tudi vejici):

• Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o osebni težavi v zvezi z njegovim/svojim poklicnim statusom
• Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o uničenju svoje/njegove hiše zaradi zemeljskega plazu in posledičnem sodnem postopku
• Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o plačevanju davkov na njeno/svojo pokojnino
• Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o pretiranih zamudah pri obravnavi njene/svoje prošnje za pridobitev državljanstva

Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem!

Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:

Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.

Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V rabi je več zapisov besedne zveze Lep pozdrav, npr. Lep pozdrav, LP, Lp, lp. Kako obravnavamo krajšave, ki so v rabi -- kot kratice (okrajšave verjetno niso, glede na to, da v rabi ne zasledim za njimi pike)? Ali bo nova izdaja pravopisnih pravil normirala/določila zapis katere od krajšav, ki so v rabi?

In še: Ali imamo v SP utemeljitev za rabo vejice za pozdravom Lep pozdrav? Če prav intepretiram pravila v SP, dovoljuje ta samo Lep pozdrav brez vejice, ker to pomeni Lep pozdrav vam želi Ana Novak. V rabi -- po mojem opražanju -- prevladuje raba vejice za tem pozdravom.

Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Katera od obeh oblik naslavljanja in vikanja za ženske je pravilna:

• Spoštovana gospa Novak,

ali

• Spoštovani gospa Novak?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zakaj v priročnikih piše, da okrajšave znanstvenih nazivov pišemo z veliko, če hkrati učimo, da se okrajšave pišemo z malimi črkami in s piko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V dilemi sem, kako pravilno zapisati rabo imena in priimka v telefonskem imeniku. Navedla bom primere, sedaj pa me zanima vaše mnenje ali je to pravilno zapisano, da bi bilo poenoteno za celotni imenik.

• vaše mnenje glede abecednega vrstnega reda, naprej priimek in nato ime,
• ali je zapis mag. Novak Janez ustrezen? Ali bi bilo bolj pravilno, če bi zapisala najprej ime in nato priimek?

mag. Novak Janez (vodja oddelka)................01-200-20-20 Bedenk Tjaša........................01-200-20-21 Cirar Miha.............................01-200-20-22 Snoj Leopold.......................01-200-20-23

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.

Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.

Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Na dodiplomskem programu sem zaključil VSŠ program strojništva ter pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Nato sem diplomiral na podiplomskem specialističnem študijskem programu (povezava) ... Potem se doktoriral na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (doktor znanosti). Kako naj vse skupaj zapišem v ime Boris Kraševec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kaj menite o zapisovanju univerzitetnih pedagoških nazivov za imenom in priimkom, dr. Janez Novak, izr. prof., namesto do sedaj uveljavljenega zapisa izr. prof. dr. Janez Novak?

V poglavju Krajšave Pravopisa 8.0 je pod točko 32 zapisano:

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Zanima me, ali je v primeru mmag. zajet tudi naziv, ki ga pridobimo po bolonjskem študijskem programu druge stopnje, ali je mišljen naziv pridobljen po študijskih programih pred bolonjskimi programi.

Jaz sem študiral vzporedno na dveh bolonjskih programih druge stopnje. Kako pravilno zapišem svoja naziva? Ju ločim z vejico? Katerega zapišem najprej? Ju razvrstim po abecedi, času pridobitvi ali po želji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar ne najdem odgovora, kako pravilno zapisovati dva enakovredna naziva 7. stopnje, enega pridobljenega po predbolonjskem sistemu, drugega pa po bolonjskem. Janez Novak je na primer po starem študijskem sistemu diplomiral na univerzitetnem pedagoškem študijskem programu iz nemščine, po bolonjskem sistemu pa je še magistriral iz ekonomije. Je spodnji zapis pravilen? Mora morda biti zamenjan vrstni red ali navedena samo zadnja izobrazba? Janez Novak, univ. dipl. prof. nem. in mag. ekon.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me, če v besedilu lahko zapišemo ime osebe najprej s priimkom in nato imenom ali je slovnično edino pravilen zapis, kjer najprej napišemo ime in nato priimek?

Primer:

Na tekmovanju je sodeloval tudi Novak Peter.

Na tekmovanju je sodeloval tudi Peter Novak.

Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.

Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC

Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?

Zanima me ali je sploh potrebno za nazivom akademik še uporabljati prof. dr.?

Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.