novíca1 -e ž (í)
1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice
 
film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih
// mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice
2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novíca2 -e ž (ī)
1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah
2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novíca -e ž (í) sporočiti veselo ~o; ~ o nesreči; mn., star. brati v ~ah v časopisu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novíca -e ž
navadno neposredno sporočilo o čem novempojmovnik
SINONIMI:
zastar. novina, zastar. novost, ekspr. vest2
GLEJ ŠE SINONIM: nevesta, novinka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024

novíca1 – glej nȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novīca2 – glej novȋc

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novíca 1., f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novīca 2., f. 1) die Novize, Jan. (H.); — 2) die Braut, Cig., Štrek.; (iz furl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

novica -e ž nov davek: Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize tož. mn. naloshit (II, 271) ǀ Imate hudo Gospoisko, ſe zhes taiſto toshite, de vam novize tož. mn. nakladaio (V, 330)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novicanȯˈviːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

novíc -a m z -em člov. (ȋ) neobč. ~ pri jezuitih novinec
novíca -e ž, člov. (í; ȋ) neobč. novinka
novíčev -a -o (ȋ) neobč.
novíčin -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Število zadetkov: 14