àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alergíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑) ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
animátorski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E ← nlat. anorectus ← gr. anórektos 'neješč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki je proti politiki Združenih držav Amerike; protiameriški: antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda; antiameriško stališče; Njihov program je bil ocenjen kot antiameriški E (↑)anti... + (↑)amêriškiántiamêriško prisl. (ȃ-ȇ)
Okoli ameriškega veleposlaništva so protestirali antiameriško usmerjeni ljudje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántibaktêrijski -a -o prid. (ȃ-é) ki deluje proti bakterijam; protibakterijski: antibakterijske lastnosti; antibakterijsko delovanje; antibakterijsko milo; Naravno antibakterijsko in antialergijsko zaščito zagotavljajo bambusova vlakna E (↑)anti... + (↑)baktêrijskiántibaktêrijsko prisl. (ȃ-é)
Lipov med deluje močno antibakterijsko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ánticelulítni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti celulitu; proticelulitni: anticelulitna krema; anticelulitna masaža; Resda so nekateri prepričani, da kreme zgolj z nanašanjem nimajo bistvenega anticelulitnega učinka, a škodijo gotovo ne E (↑)anti... + (↑)celulítni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ↑ántiglobalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ↑ántiglobalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm. ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántikancerogén -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) med. ki deluje proti raku; protirakav: antikancerogeni učinek; antikancerogena učinkovina; antikancerogeno delovanje; Pomembna skupina mogočih antikancerogenih snovi so vitamini z antioksidativnim učinkom E (↑)anti... + (↑)kancerogén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántinacístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti nacizmu; protinacističniSSKJ: antinacistična organizacija; Vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu E ↑ántinacíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántinátovski -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti Natu; protinatovski: antinatovska kampanja; antinatovska propaganda; antinatovsko stališče; Ni hotel nastopiti na antinatovski manifestaciji E (↑)anti... + ↑nátovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántioksidacíjski -a -o in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidantski (1): antioksidacijski učinek; antioksidacijske lastnosti; Med drugimi učinki ingverja velja posebej omeniti njegovo močno antioksidacijsko delovanje, preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, pa tudi njegovo protivnetno učinkovanje E (↑)anti... + (↑)oksidacíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem. ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem. 1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih 2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántioksidatívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) kem. ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidantni: antioksidativni učinek; antioksidativna lastnost; antioksidativno delovanje; Dobra lastnost pravih čajev je kombinacija poživljajočega delovanja in večje vsebnosti koristnih antioksidativnih snovi E ← nlat. antioxydativus iz (↑)anti... + (↑)oksidatívenántioksidatívno prisl. (ȃ-ȋ)
Vitamini A, C in E delujejo antioksidativno in ščitijo organizem pred škodljivimi učinki prostih radikalov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántipirátski -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti piratom ali piratstvu; protipiratski: antipiratska zaščita; Antipiratski zakon bi moral nastati zgolj in izključno zaradi zaščite nosilcev avtorskih pravic E (↑)anti... + ↑pirátski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántistrésni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki deluje proti stresu; protistresni: antistresna terapija; Antistresni program ponuja najprej sproščujočo kopel E (↑)anti... + (↑)strésen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántiterorístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z antiterorizmom; protiteroristični: Na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote E ← agl. anti-terrorist iz (↑)anti... + (↑)terorístičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E ← agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
arašídov -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na arašid: arašidovo maslo; V ponvi segrejte dve žlici arašidovega olja E (↑)arašíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) arhitektúrna krájina -e -e in krajína -e ž (ȗ, ā; í)
kraj, pokrajina s svojimi (tradicionalnimi) arhitekturnimi značilnostmi: arhitekturna krajina mesta; Skupaj s strokovnjaki z različnih področij je deset let opravljal raziskavo o slovenski arhitekturni krajini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek; aromaterapevtska masaža; Aromaterapevtska kopel blaži bolečine v medenici, ki pogosto spremljajo vnetje mehurja E ← agl. aromatherapeutic, nem. aromatherapeutisch k ↑arómaterapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
artróza -e ž (ọ̑) med. degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑) ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
áteroskleróza -e ž (ȃ-ọ̑) med. poapnitev in otrdelost arterij: Ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt E ← nlat. atherosclerosis iz atero(matóza) + (↑)(artêrio)skleróza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
aviónika -e [avijonika] ž (ọ́) letalska elektronika: Mikroprocesorske tehnologije so pripeljale do velikega zmanjšanja prostornine in mase avionike E ← agl. avionics iz (↑)avi(átika) + (↑)(elektr)ónika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
avokádov -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na avokado: avokadova krema; avokadovo olje; Na popečene rezine kruha namažemo avokadov namaz E (↑)avokádo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avtoagresivno dejanje; Poznamo prikrito samomorilno ali avtoagresivno vedenje, kamor v medicini prištevamo anoreksijo E po zgledu agl. autoaggressive iz (↑)avto…2 + (↑)agresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtoalármni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z avtoalarmom: avtoalarmna naprava; Avtoalarmni sistem je nepogrešljiv dodatek vašega avtomobila E ↑ávtoalárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtobómba -e ž (ȃ-ọ̑) avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1 + (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtocéstni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki je v zvezi z avtocesto: avtocestni odsek; avtocestna povezava; Zaradi vse večjega prometa na vseh glavnih smereh je treba pospešiti gradnjo avtocestnega omrežja E (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E ← agl. autodestructive iz (↑)avto…2 + (↑)destruktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2 + (↑)imúnski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
avtológni -a -o prid. (ọ̑) med. ki izvira iz lastnega telesa: Za obnovo poškodovanih in obrabljenih kostnih struktur je v kirurgiji za zdaj najpogostejša metoda avtologne presaditve kosti E ← nem. autolog iz (↑)avto…2 + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) avtomátska tájnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, telefonska tajnica, telefonski odzivnik (3): Po uradnih urah se oglasi samo avtomatska tajnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
avtomobílSSKJ -a m (ȋ) avtomobíl bómba -a -e m (ȋ, ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtobomba: eksplozija avtomobila bombe; Na tržnici je razneslo avtomobil bombo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
avtomobilístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑) prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon; lastnik avtosalona; Poslovni objekt bodo dogradili in tako zadostili zahtevam obeh proizvajalcev vozil, ki zahtevata ločene avtosalone in servise
// razstava novih modelov avtomobilov: Golf šeste generacije bo uradno predstavljen oktobra na pariškem avtosalonu E (↑)avto…1 + (↑)salón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot. ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑) avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1 + (↑)špórt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
azbéstcemêntni -a -o prid. (ẹ̑-ē) ki je iz azbestcementa; salonitniSSKJ: azbestcementna cev; azbestcementna kritina; azbestcementna plošča; Opustili bodo proizvodnjo azbestcementnih izdelkov E ↑azbéstcemènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
azilántski -a -o prid. (ā) ki se nanaša na azilante: azilantska politika; azilantske pravice; azilantska zakonodaja; Vemo, da je azilantska oziroma begunska problematika danes eno ključnih vprašanj v Evropi E (↑)azilánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
azílni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z azilanti ali azilom: azilni dom; azilni postopek; EU se azilne politike loteva na podlagi temeljnega vodila: vzpostavitev podobnih azilnih sistemov primerljivo visoke kvalitete v vseh državah članicah E (↑)azíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bádmintonski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na badminton: badmintonski klub; badmintonski turnir; badmintonska zveza; Zaradi poškodb kar treh igralk je vodstvo slovenske badmintonske reprezentance odpovedalo nastop na ekipnem evropskem prvenstvu E (↑)bádminton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bahájski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na bahajce ali bahaizem: bahajska vera; Predstavnico bahajske skupnosti je zanimalo, kdaj naj bi bili vernikom glede na konkretne praznike omogočeni dela prosti dnevi E ↑bahájec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balástniSSKJ -a -o prid. (ȃ) balástna snôv -e -í ž (ȃ, ȏ ȋ) nav. mn., kem.
vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten; vlakninaSSKJ: Pojemo premalo balastnih snovi, ki jih poleg sadja in zelenjave vsebujejo polnozrnati žitni izdelki, in bistveno preveč maščob
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balíran -a -o prid. (ȋ) zvit, stisnjen in pripravljen za shranjevanje, transport: balirano seno; Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balónarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na balonarje ali balonarstvo: balonarska oprema; balonarsko tekmovanje; Člani balonarskega kluba prirejajo 2. mednarodni božični balonarski festival mesta Maribor E (↑)balónar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balónarstvo -a s (ọ̑) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z baloni: Pred izumom letal je bilo balonarstvo edina panoga zrakoplovstva E (↑)balónar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) balónska dilatácija -e -e ž (ọ̑, á) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonsko širjenje: Leta 1977 je bila opravljena prva balonska dilatacija zamašene koronarne arterije
balónsko šírjenje -ega -a s (ọ̑, ȋ) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonska dilatacija: Njeno preživetje je odvisno od tega, kako bo uspelo balonsko širjenje venčne arterije, ki oskrbuje srčno mišico s kisikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á) balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bandóneon -a m (ọ̑) manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E ← nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bándži skòk -- skôka in skóka m (ȃ, ȍ ó; ọ́) skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skok z elastiko: Obnaša se kot frkolin, ki se pred tovarišijo postavi z bandži skokom, ko se privezan na elastično vrv vrže z mostu v globel E ↑bungee (jumping) in (↑)skòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bankabílen -lna -o prid. (ȋ) od katerega se zaradi njegove slave, popularnosti pričakuje uspeh, dobiček: Angažirali so najbolj bankabilnega režiserja in najbolj bankabilnega igralca E ← agl. bankable iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bankomátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z bankomatom; bankomatski: bankomatna provizija; V nekaterih drugih članicah EU sicer zaračunavajo dvig gotovine, a le med različnimi bankomatnimi omrežji, medtem ko imamo v Sloveniji eno samo tako mrežo E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bankomátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bantustanizácija -e ž (á) zlasti v Izraelu ustanavljanje, oblikovanje bantustanov: Izraelska zamisel o bantustanizaciji bo vir nenehnih konfliktov E ↑bantustán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bárbikast -a -o prid. (ȃ) značilen za barbiko: Igralka je odlična v vlogi simbola stereotipne, barbikaste ženske lepote E ↑bárbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
barikíran -a -o prid. (ȋ) zorjen v (novih) hrastovih sodih, kjer se je obogatil s čreslovino, ki mu daje značilen okus: Stojnica je bila prijetna, ponudba vin solidna, cvetna in nežno barikirana koprska malvazija odlična E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bár kóda -- -e ž (ȃ, ọ̑) pog. niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; črtna koda: Končni izdelek opremijo z nalepko, bar kodo in opozorilnim napisom E ← agl. bar code iz bar 'palica, drog' in (↑)kóda1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑) nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2 + (↑)kómora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bêjzbolski -a -o in baseballski -a -o cit. [bêjzbolski] prid. (ȇ) ki se nanaša na bejzbol: Nihče ne ve, kje se je epidemija pričela, a kar naenkrat ameriški mladci, ki dajo kaj nase, nosijo bejzbolske kape s ščitom na zatilju E (↑)baseball
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
beloovrátniški -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na pripadnike visokega družbenega sloja, zlasti predstavnike politike, gospodarstva: beloovratniški kriminal; beloovratniška kriminaliteta; Organizirani kapital mafijskega tipa nemalokrat z roko v roki sodeluje z beloovratniškimi podjetniki in s skorumpiranimi politiki E iz béli ovrátnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
besedílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) besedílni kórpus -ega -a m (ȋ, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; jezikovni korpus: Pri slovarjih zbiranje potrebnega gradiva olajšujejo in časovno krajšajo računalniki ter računalniško zbrani besedilni korpusi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
besediloslôvni -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki je v zvezi z besediloslovjem: Tako izčrpna analiza, tudi besediloslovna (sovezje, sovisnost, napovedovanje, navezovanje), potrjuje avtorjevo mnenje, da so naslovi eden osrednjih stilotvornih pojavov poročevalskega stila E (↑)besediloslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E ↑biker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑) zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E ← agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bínkoštniSSKJ -a -o prid. (ī) bínkoštna cérkev -e -kve ž (ī, ẹ́)
protestantska verska skupnost, ki krščuje samo odrasle: Najrazličnejše binkoštne cerkve, ki sicer izhajajo iz krščanstva, a se ne podrejajo avtoriteti Vatikana, so poudarjeno socialno in solidarnostno usmerjene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bínkoštnik -a m, člov. (ī) pripadnik binkoštne cerkve: Pred stolnico je nastopal ekumenski pevski zbor (katoličani, evangeličani, binkoštniki), vabil k molitvi in pričeval o božji ljubezni E ↑bínkoštni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ) ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E ← nem. bioaktiv, agl. bioactive iz ↑bío… + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
biocídni -a -o [bijocidni] prid. (ȋ) ki je v zvezi z biocidom: zakon o biocidnih proizvodih; Za strešno konstrukcijo, ki ni neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, lahko izberemo biocidna sredstva z borovo soljo, ki odvračajo insekte in glive trohnivke E ↑biocíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíodinámični -a -o [bijodinamični] prid. (ȋ-á) ki temelji na upoštevanju sil v organizmih in naravi sploh, tudi vesolju: biodinamična kmetija; biodinamično gospodarjenje; biodinamično kmetovanje; Zavedanje ljudi o tem, da je biodinamična pridelava več kot samo ekološka, narašča E (↑)bíodinámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíodízelski -a -o [bijodizəlski] prid. (ȋ-ī) ki se nanaša na biodizel: biodizelsko gorivo; Po podatkih združenja je Evropa biodizelska velesila, ki letno proizvede dva milijona ton goriva iz rastlinskih olj E ↑bíodízel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoenergétski -a -o [bijoenergetski] prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na bioenergijo ali bioenergetiko: bioenergetsko naselje; bioenergetsko zdravljenje; V Londonu sem se učila meditacije in raznih bioenergetskih pristopov E ↑bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoétični -a -o [bijoetični] prid. (ȋ-ẹ́) ki je v zvezi z bioetiko: bioetična komisija; Za nas vprašanje človekovega dostojanstva in bioetične dileme, povezane z družbenim, znanstvenim in tehnološkim napredkom, niso le moralno, temveč tudi politično vprašanje E ↑bíoétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́) veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E ← agl. bioethics, nem. Bioethik iz ↑bío… + (↑)étika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í) pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑) biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ) 1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino 2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíomedicínski -a -o [bijomedicinski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na biomedicino: biomedicinske raziskave; oploditev z biomedicinsko pomočjo; Biomedicinska znanost brez odgovornosti zagotovo vodi v medicino brez človečnosti E ↑bíomedicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíomesó -á in bío mesó -- -á [bijomeso] s (ȋ-ọ̑ ȋ-ȃ) meso ekološko vzrejenih živali: Pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso E ↑bío… + (↑)mesó
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíométrični -a -o [bijometrični] prid. (ȋ-ẹ́) ki je v zvezi z biometrijo: biometrični podatki; biometrični potni list; biometrične značilnosti; Na biometričnem čipu, vdelanem v kartico, sta shranjena še dva prstna odtisa, ki pa sta vidna le s posebnim čitalnikom E ↑bíométrika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E ← agl. biometrics iz ↑bío… + (↑)métrika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíomónitoring -a [bijomonitoring-] m (ȋ-ọ̑) monitoring kake snovi v živem organizmu: Predviden je biomonitoring prostovoljcev, in sicer zajem vzorcev urina, krvi, las in telesnih maščob ter njihova analiza E ← agl. biomonitoring iz ↑bío… + ↑mónitoring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑) orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E ↑bío… + (↑)oróžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í) upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
// veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve E ← agl. biopolitics iz ↑bío… + (↑)polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíopsihológ -a [bijopsiholog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biopsihologijo: Neki biopsiholog je nedavno natančno proučeval inteligenco delfinov in ugotovil, da zgodbe o pametnem Fliperju ne držijo E po zgledu agl. biopsychologist iz (↑)bio... + (↑)psihológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíopsíhosociálni -a -o [bijopsihosocijalni] prid. (ȋ-ȋ-ȃ) ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: Socialni, psihološki in vedenjski faktorji so vključeni v novi, biopsihosocialni model zdravja, ki zdravje pojmuje kot vsestransko stabilnost in uravnoteženost osebe E po zgledu agl. biopsychosocial iz ↑bío… + (↑)psiho… + (↑)sociálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíorazgradljív -a -o [bijorazgradljiv-] prid. (ȋ-ī ȋ-í ȋ-í) ki se lahko razgradi z delovanjem živih organizmov: biorazgradljvi odpadki; Podzemne posode za biološke odpadke imajo odprtino za največ desetlitrske biorazgradljive vrečke E ↑bío… + (↑)razgradljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíotehnolóški -a -o [bijotehnološki] prid. (ȋ-ọ̑) ki se nanaša na biotehnologijo: biotehnološke družbe; biotehnološka industrija; biotehnološka podjetja; Pri upoštevanju obojega, tako obetov kot problematičnih možnosti, ki jih ponuja biotehnološka revolucija, se zastavlja vprašanje, kaj je v tej zvezi sploh mogoče storiti E ↑bíotehnológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíoterorístični -a -o [bijoteroristični] prid. (ȋ-í) ki je v zvezi z bioteroristi ali bioterorizmom: Vodna zajetja sicer veljajo za najbolj ranljive točke in najprikladnejše cilje bioterorističnih napadov: v vodo je mogoče vsuti vsakršne strupe in bolezenske klice E ↑bíoteroríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol. ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'biótska raznovŕstnost -e -i ž (ọ̑, ȓ)
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biodiverziteta: ohranjanje biotske raznovrstnosti; Biotska raznovrstnost je prav gotovo najbolj razpoznavna prednost, ki jo imamo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíovreménski -a -o [bijou̯remenski] prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na biovreme: biovremenska napoved; Opozorilo o biovremenskih vplivih je koristno za vse za volanom, tudi za vremensko neobčutljive ljudi E ↑bíovrême
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bíovŕt -a in bío vŕt -- -a [bijovərt] m (ȋ-ȓ ȋ-ŕ) vrt, na katerem se prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološki vrtSSKJ: Posebnost knjige sta poglavje o biotičnem varstvu rastlin pred škodljivci in koledar za delo na biovrtu za vsak mesec posebej E ↑bío… + (↑)vŕt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bípartítni -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranskiSSKJ: Tiste države, ki so imele najbolj razvit socialni dialog, ne samo na tripartitni, ampak tudi na bipartitni ravni, so praviloma najbolj razvite E ← lat. bipartītus iz bipartīre 'razcepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bítni -a -o prid. (ȋ) rač. ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bítbítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
biválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) biválni vŕt -ega -a m (ȃ, ȓ ŕ)
vrt, urejen za sprostitev, druženje: urediti bivalni vrt; Vrtna ograja bo ščitila vaš bivalni vrt pred pogledi radovednežev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑) pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E ↑blôgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blôgati -am in blógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) pisati blog: Županski kandidati imajo možnost blogati, se brezplačno predstaviti s svojim programom E ↑blôg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́) pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E ← agl. blogger iz ↑blôg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
blúziti -im nedov. (ȗ) pog. 1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti 2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀) umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ) enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E ← agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bôdibílderski -a -o in bodybuilderski -a -o cit. [bôdibílderski] prid. (ȏ-í) ki se nanaša na bodibilderje ali bodibilding: Ramenske mišice mi preraščajo v prave bodibilderske grebene in zaradi krepkih vratnih mišic ne morem več zapeti prvega gumba na ovratniku E ↑bôdibílder
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E ← agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ) umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'body art2 -- -- v prid. rabi
bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í) ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ) telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E ← agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ) moške spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: Moški naj nosijo ohlapna oblačila, kar predvsem velja za spodnje perilo: priporočljive so boksarice, ki ne ovirajo gibanja in znojenja E (↑)bôksar po zgledu agl. boxers, univerbizirano iz boxer shorts 'boksarske kratke hlače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bolečínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) bolečínski pràg -ega prága m (ȋ, ȁ á)
mejna stopnja prenašanja bolečin: Ljudje imajo različno visok bolečinski prag in bolečino zaznavajo različno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bolézenSSKJ -zni ž (ẹ̑) bolézen nôrih kráv -zni -- -- ž (ẹ̑, ó, ȃ)
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Nepravilno pitanje goveje živine ni krivo le za bolezen norih krav, ampak tudi za druge okužbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ) ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bómbicaSSKJ -e ž (ọ̑) krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombeta: Na segreti ponvici na suho prepražimo na drobne kocke narezano polnozrnato bombico E (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bombológ -a m, člov. (ọ̑) pirotehnik: Tožilec pričakuje še mnenje izvedenca bombologa in rezultate policijskega centra za forenzične preiskave v Ljubljani E (↑)bómba + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórd -a m (ọ̑) pog. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E ← agl. board, skrajšano iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórdanje -a s (ọ̑) pog. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji E ↑bórdati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórdati -am nedov. (ọ̑) pog. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórder -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev E ← agl. boarder iz ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
borélijski -a -o prid. (ẹ́) pog. ki se nanaša na borelijo: Borelijskega klopa imamo po vsej državi, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini E ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
borelióza -e [borelijoza] ž (ọ̑) bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za boreliozo; Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva E ← nlat. borreliosis iz ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórzaSSKJ -e ž (ọ̑) bórza znánja -e -- ž (ọ̑, ā)
informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo: član borze znanja; predstavitev delovanja borze znanja; Čeprav je škofjeloška borza znanja edina na Gorenjskem, je večina iskalcev znanja Ločanov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) bórzni posrédnik -ega -a m, člov. (ọ̑, ẹ̑)
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; broker (1): izbrati borznega posrednika; pooblaščeni borzni posrednik; Borzni posredniki so včeraj sklenili 610 poslov v skupni vrednosti 3,15 milijona evrov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórzništvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z borznimi posli: Študentska borza na ekonomski fakulteti prireja drevi ob 19. uri drugi seminar borzništva v letošnji sezoni E (↑)bórznik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bórznoposrédniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na borzne posrednike ali borzno posredovanje: borznoposredniška družba; borznoposredniška hiša; Bančni, zavarovalniški in borznoposredniški nadzorni organi se bodo sestali naslednji mesec in izmenjali izkušnje v zvezi s pripravami na novo tisočletje E iz bórzni posrédnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bošnjáški -a -o prid. (á) ki se nanaša na Bošnjake: bošnjaška stranka; bošnjaško prebivalstvo; Izvajalci so izvedli pevsko-recitacijski program, oblikovan v duhu bošnjaške praznične tradicije E iz lastnega imena Bošnjak ← hrv., srb. Bòšnjāk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bóterSSKJ -tra m, člov. (ọ́) kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: Boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen E ← stvnem. (gi)fatera iz fater 'oče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bótoks -a m (ọ̑) zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brainstorming -a cit. [brêjnstórming-] m (ȇ-ọ̑) tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej: Nato spet skupaj sedemo za mizo – nekakšen brainstorming različnih idej, od katerih se odločimo za eno samo E ← agl. brainstorming iz brain 'možgani' + tvor. od storm 'vihar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bránost -i ž (á) število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran: padec branosti; raziskava branosti; Na podlagi suhoparnih podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverjam svoja lastna mnenja o medijih E (↑)bráti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bránžni -a -o prid. (ȃ) pog. panožni: branžni sindikat; branžna kolektivna pogodba; branžno združenje; Sindikati bodo hočeš nočeš morali poenotiti izhodišča in z delodajalci poiskati rešitve ne le na podjetniški in branžni, temveč tudi na makroekonomski ravni E (↑)bránža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brêjkdênserski -a -o in breakdancerski -a -o cit. [brêjgdênserski] prid. (ȇ-é) ki se nanaša na breakdance ali breakdancerje; breakdance2 V večernih urah se bodo v rimanju in zvijanju telesnih okončin spopadli brejkdenserski tekmeci E ↑breakdancer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezcestnínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezgluténski -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje glutena: brezglutenski izdelki; brezglutenska dieta; brezglutenska moka; Na seminarju so se hotelski kuharji poučili o celiakiji in pomembnosti brezglutenske prehrane E iz brez gluténa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezjêdrski -a -o prid. (ē) 1. ki je brez jedrskega, atomskega orožja: brezjedrski svet; Nova brezjedrska usmeritev je v ZDA že sprožila precej glasne kritike 2. ki ne uporablja jedrske energije: Zagotoviti je treba brezogljično in brezjedrsko energetsko politiko za 21. stoletje E iz brez jêdrskega (oróžja in energije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezkontáktni -a -o prid. (ȃ) ki za svoje delovanje ne potrebuje neposrednega stika: brezkontaktna kartica; V novi slovenski potni list bo vgrajen brezkontaktni čip z biometričnimi in biografskimi podatki o lastniku E iz brez kontákta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezpilótni -a -o prid. (ọ̑) ki je brez pilota, človeške posadke: brezpilotni prestreznik; Na vojaškem področju se čedalje bolj uveljavljajo brezpilotna letala, saj je seveda veliko lažje izgubiti letalo kakor pilota E iz brez pilóta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezpoménski -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez pomena, smisla: Tedne in tedne izgubljamo v čisto brezpomenskih razpravah E iz brez poména
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezskrupulózni -a -o prid. (ọ̑) brezobzirni, brezvestni: To bi najbolj škodovalo samim menedžerjem, saj bi senca brezskrupuloznega ravnanja posameznikov padla na vse E iz brez skrúpulov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezvírusni -a -o prid. (ȋ) ki je brez virusov: brezvirusna sadika; Neposrednih plačil na površino bodo lahko deležni tudi tisti hmeljarji, ki obnavljajo nasade z brezvirusnimi rastlinami določenih sort hmelja E iz brez vírusov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brezvŕvični -a -o prid. (ȓ) pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon; Sodelovanje bi bilo koristno za obe podjetji, saj bi lahko skupaj prilagodili svoja omrežja in vlagali v razvoj brezvrvičnih povezav in novih mobilnikov E iz brez vŕvice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brizgálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) brizgálni tiskálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, inkjet1 izdelovalci brizgalnih tiskalnikov; model brizgalnega tiskalnika; Medtem ko pri domačih uporabnikih že dlje časa prevladujejo barvni brizgalni tiskalniki, je barv v poslovnih dokumentih precej manj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brkljálnik -a m (ȃ) program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskalnik: Vsakič, ko se naš spletni brkljalnik poveže s kakim spletnim naslovom, sporoči podatke o našem internetnem naslovu, ponavadi pa še o tipu brkljalnika in operacijskem sistemu našega računalnika E (↑)brkljáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog. 1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice 2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brókerski -a -o prid. (ọ̑) pog. ki se nanaša na brokerje: brokerska hiša; S svojimi brokerskimi izkušnjami se mu je posrečilo zbrati na stotisoče levov za obnovo samostana E ↑bróker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
brskálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z brskanjem, pregledovanjem strani na svetovnem spletu: brskalne navade; Omogočimo lahko tudi pošiljanje elektronske pošte in tiskanje iz brskalnega okolja, določimo pa lahko tudi seznam spletnih strani, ki jih brskalnik ciklično prikazuje v času nedejavnosti E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
bulímični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z bulimijo: bulimična dekleta; bulimična oseba; In vendar je znana tudi povezanost med spolno zlorabo v otroštvu in kasnejšim razvojem bulimičnega obnašanja E ↑bulimíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
butíčni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s posebno, neserijsko izdelavo v manjši količini: Proizvodnja letal je butična in neserijska E (↑)butík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E ← agl. butler ← stfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
CD-plôšča -e in plôšča CD -e -- [cẹdé-plôšča] ž (ẹ̑-ó) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Trio bo predstavil pesmi, ki so v prvi polovici januarja izšle na CD-plošči 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Posnel je več kot trideset CD-plošč in pripravil številne radijske posnetke E ↑CD + (↑)plôšča
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
CD-róm -a [cẹdé-róm in cẹdé-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): V okviru prireditve bo izdan CD-rom, na katerem bodo slike, animacije in podatki o prireditvi in nastopajočih E ↑CD + ↑RÓM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cederóm -a in cederôm -a m (ọ̑; ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Sedem let po izidu knjižne oblike je leksikon prenesen na cederom E ↑CD-rom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cederómski -a -o in cederômski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) ki se nanaša na cederom: Včeraj so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predstavili cederomski strežnik v mreži, ki omogoča velikemu številu uporabnikov, da hkrati pregledujejo podatkovne zbirke, dosegljive na strežniku E ↑céderóm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
celosténski -a -o prid. (ẹ́) ki zavzema celo steno: Sejne sobe so opremljene s celostenskimi črno-belimi fotografijami ljubljanskih vodnjakov, ki jih je posnel znani arhitekturni fotograf E iz céla sténa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
celulítni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s celulitom: celulitno tkivo; Pod mikroskopom so v maščobnem in vezivnem tkivu s celulitnih predelov našli znake kroničnega vnetja E (↑)celulít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
centrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) centrálno zaklépanje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila: daljinsko centralno zaklepanje; Voznik je bil toliko pri sebi, da je s centralnim zaklepanjem takoj zaprl vsa vrata in sprožil alarm, da so tatovi pobegnili
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
centrístični -a -o prid. (í) polit. ki je v zvezi s centristi ali centrizmom: centristične stranke; Na pobudo koalicijskega partnerja je prišlo do izglasovanja nezaupnice centristični vladi E ↑centríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
certifikátSSKJ -a m (ȃ) certifikát kakôvosti -a -- m (ȃ, ó)
uradno potrdilo o kakovosti izdelka, dejavnosti: prejeti certifikat kakovosti; mednarodni certifikat kakovosti; pridobitev certifikata kakovosti; Upravna enota je konec tedna dobila mednarodni certifikat kakovosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
certifikátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s certifikatom: certifikatni račun; certifikatni sistem; certifikatna agencija; Želi država vplivati na certifikatni trg? E ↑certifikát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
certifikátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikátcertifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cíljani -a -o prid. (í) ki ima točno določen cilj, namen; ciljni (1), tarčni (1): ciljani ukrepi; ciljano oglaševanje; Čezmerna in ne dovolj ciljana uporaba antibiotikov vodi do povečane odpornosti bakterij E (↑)cíljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
citátnost -i ž (ȃ) 1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo 2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila E (↑)citáten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
civílnodrúžbeni -a -o prid. (ȋ-ȗ) ki je v zvezi s civilno družbo: civilnodružbene organizacije; civilnodružbena pobuda; civilnodružbeno gibanje; Ni se mogoče znebiti občutka, da dolgo pričakovana in včeraj izvedena ustanovitev tega društva presega zgolj društvene, civilnodružbene okvire in je pomemben mejnik na slovenskem političnem prizorišču E iz civílna drúžba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
comeback -a cit. [kámbek] m (ȃ) vrnitev, navadno na javno sceno: »Ne, takšnemu življenju se res ne nameravam odreči,« je dvakratni svetovni prvak v finskih medijih ovrgel govorice o comebacku E ← agl. comeback iz come 'priti' + back 'nazaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
copywriter -ja cit. [kôpiu̯rájter] m, člov. (ȏ-ȃ) pisec, oblikovalec reklamnih, oglaševalskih, propagandnih besedil: Med prijavljenimi udeleženci so starejši kreativni direktorji oglaševalskih agencij, ugledni copywriterji in umetniški direktorji iz oglaševalskih agencij ter poslovno vodstvo raznih podjetij E ← agl. copywriter iz (↑)kópija + writer 'pisec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
corn flakes -- -a in cornflakes -a cit. [kórən fléks] m (ọ́, ẹ̑) pečeni kosmiči iz koruznega zdroba, ki se navadno prelijejo z mlekom, jogurtom: Ponavadi zajtrkujem corn flakes z mlekom E ← agl. corn flakes iz corn 'koruza' in mn. od flake 'luska, kosem, kosmič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med. nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
CT2 -- [cẹté] m (ẹ̑) krat. ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; center za tujce: Odgovorni za problematiko tujcev so intenzivno iskali novo lokacijo, ki bi ustrezala mednarodnim humanitarnim standardom in zakonu o tujcih, kamor bi preselili CT E kratica za c(enter za) t(ujce)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čarôvnikSSKJ -a m, živ. (ȏ) rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zapleteno opravilo: Za prvo namestitev naprave lahko uporabimo tudi čarovnika, ki nas v osmih korakih pripelje do funkcionalne namestitve sistema E (↑)čár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
časôvnik -a m (ȏ) elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; timer: nastaviti časovnik; Aparati za kuhanje kave s časovnikom so uporabnikom že na voljo E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čefúrski -a -o prid. (ú) ekspr. ki se nanaša na čefurje: čefurski roman; čefurski vsakdan; Pojavljajo se tudi resnejši monologi, ki na iskren način spregovorijo o težavnosti čefurske identitete mladostnika E ↑čefúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čezcéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki je postavljen nad cestiščem: čezcestni plakat; čezcestni transparent; Prehitre voznike na varno pot v šolo opozarja tudi pet čezcestnih napisov Šolska pot E iz čez césto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čezevrópski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na različna evropska območja, jih povezuje, poteka čeznje; transevropski: čezevropski železniški koridor; čezevropsko prometno omrežje; Denarja načeloma ne bi smelo manjkati, kajti iz proračunske postavke za čezevropske prometnice je letno možno črpati okoli 700 milijonov evrov E iz čez Evrópo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čílijev -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na čili: čilijevo olje; Ne dodajte preveč čilijeve omake, saj mora biti jed le rahlo pikantna E ↑číli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čipíran -a -o prid. (ȋ) označen z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirana žival; Nimamo registra čipiranih mačkov, zato si želim, da bi v zavetišču vzpostavili internega, da bi lahko izsledili lastnike E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čipíranje -a s (ȋ) označitev živali z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: obvezno čipiranje mladičev; čipiranje psov; Čipiranje je poseg, ko strokovna oseba psu, mački in drugim živalim pod kožo injicira mikročip E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čipírati -am dov. in nedov. (ȋ) označiti žival z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirati pasje mladiče; V ljubljanskem zavetišču ob sterilizaciji in kastraciji mačke po novem tudi čipirajo E ↑číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čístSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah 2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
člôvek-léto -a s (ó-ẹ́) enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
človekolík -a -o prid. (ȋ) ki je podoben človeku: človekolika lutka; Zelo so mi všeč človekoliki liki in maske, ki dajo zgodbi priokus legendarnega in mitološkega E (↑)člôvek + (↑)lík1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čokohólik -a m, člov. (ọ́) kdor pretirano uživa čokolado: Čokoholiki si v čokoladnici lahko kupijo, kar si poželijo E ← agl. chocoholic iz (↑)čoko(láda) + (↑)(alko)hólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čokoládnica -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelavo ali prodajo čokolade: odpreti čokoladnico; Obiskala je čokoladnico v Parizu in se tam naučila nekaj skrivnosti o izdelavi čokolade E (↑)čokoláda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
črkôvno-števílski -a -o prid. (ō-ȋ) ki je sestavljen iz črk in številk; alfanumerični: Poleg črkovno-številskih oznak potresnih con so včasih navedene tudi vrednosti pospeška ali intenzitete E (↑)črkóven + (↑)števílski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
črnogórščina -e ž (ọ̑) črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čŕtniSSKJ -a -o prid. (ȓ) čŕtna kóda -e -e ž (ȓ, ọ̑)
niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; bar koda: prepoznavanje črtnih kod; Čitalnik naslonimo na rob črtne kode in enakomerno hitro potegnemo čez vso kodo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čústvenostni -a -o prid. (ȗ) jezikosl. ki je v zvezi z izražanjem ali vzbujanjem čustvene prizadetosti: čustvenostni označevalnik; V slovarju je v več kot treh četrtinah primerov pred slovničnim pojasnilom v zvezi s/z čustvenostna oznaka E (↑)čústvenost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čútenjski -a -o in čutênjski -a -o prid. (ú; ē) ki se nanaša na čutenje: Namen terapije je, da si člani skupine med seboj pomagajo z izmenjavo izkušenj, saj naj bi jim to omogočilo prepoznati vedenjske in čutenjske vzorce pri sebi in pri drugih E (↑)čútenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
čútnonazóren -rna -o prid. (ū-ọ́ ū-ọ̄ ū-ọ́) ki je v zvezi s čutno nazornostjo: čutnonazoren jezik; Vrnil se je k priljubljenim temam in jim dal vidno, čutnonazorno podobo E iz čútni názorčútnonazórno prisl. (ū-ọ́)
čutnonazorno prepričati; S filmom sveta sicer ne spreminjamo, lahko pa ga z njim čutnonazorno predstavimo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
daljínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) daljínski upravljálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
(elektronska) priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja; daljinec: Računalniku je dodan tudi daljinski upravljalnik, tako da lahko osnovne zmožnosti krmilimo kar na daljavo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dánSSKJ dnéva m (ȃ ẹ̑) dán odpŕtih vrát dnéva -- -- m (ȃ, ȓ, á; ẹ̑)
predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan: Skrbel je za publiciteto, fotografiral in pisal o rastlinah, prirejal dneve odprtih vrat vrtnarije in tako širil glas o svojem delu
dán samostójnosti in enôtnosti dnéva -- -- -- m (ȃ, ọ́, ó; ẹ̑)
državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990: slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Pojutrišnjem, dan za božičem, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti; gre za praznik, ob katerem se spominjamo plebiscitarne odločitve za samostojno državo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dandyjevski -a -o cit. [dêndijeu̯ski in déndijeu̯ski] in dêndijevski -a -o in déndijevski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) ki je značilen za dandyje: Prišel je z dandyjevsko rutko okrog vratu | Zaradi medijske histerije, ki so jo ustvarili z dendijevskim videzom, jim kritika ni bila naklonjena E (↑)dandy
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dárkerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na darkerje ali darkerstvo: Že dobrih sto kilometrov pred prizoriščem vsakoletnega darkerskega festivala je bilo na avtocesti vse več avtomobilov E (↑)dárkerdárkersko prisl. (á)
Pri črni obleki vam ne priporočamo še črne šminke, saj tako hitro izpadete darkersko E (↑)dárker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
datotéčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z datoteko: datotečni sistem; datotečni strežnik; datotečni zapis; Take datoteke je mogoče pregledovati tudi v datotečnem brskalniku E (↑)datotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
daytonski -a -o cit. [dêjtonski] prid. (ȇ) daytonski sporazúm -ega -a m (ȇ, ȗ)
sporazum med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odločilo o njeni prihodnosti: S tem dokumentom se prihodnja vlada narodne enotnosti zavezuje, da bo spoštovala in dosledno izvajala daytonske sporazume, da se bo aktivno in hitro vključila v mednarodno skupnost in sklenila spravo s svetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
DDV -ja in -- in ddv -ja in -- [dẹdẹvé -êja in dədəvə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. davek na dodano vrednost; dedeve: obračun DDV-ja; stopnja DDV-ja; uvedba DDV-ja; zakon o DDV; Vlada želi pokriti delni izpad prihodkov z naslova DDV-ja s povišanjem stopnje tega davka E kratica za d(avek na) d(odano) v(rednost)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
debátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) debátna kavárna -e -e ž (ȃ, ȃ)
prireditev, navadno v okviru knjižnega sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o določeni temi, povezani s knjigami: Na debatni kavarni so potekali pogovori o kulturno-literarnih tematikah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dedevêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na dedeve: Umirjanje domačega povpraševanja se po dedevejevski mrzlici nadaljuje E ↑dedevé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ) ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dekomisíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na dekomisijo: Zato me razumite, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z dekomisijskim skladom, ki je namenjen za razgradnjo jedrske elektrarne E ↑dekomisíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
deléžijski -a -o prid. (ẹ̑) jezikosl. ki se nanaša na deležje: deležijski polstavki E (↑)deléžjedeléžijsko izrážanje -ega -a s (ẹ̑, á)
izražanje, pisno ali govorno, z deležji: Deležijsko izražanje je bilo modno v določenem obdobju 19. stoletja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
delohóličarka -e ž, člov. (ọ́) ženska, ki je zasvojena z delom: Je deloholičarka, po značaju, kot pravi sama zase, je feministka, ki zavzeto in zagrizeno opravlja svoje delo E ↑delohólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
delohóličen -čna -o prid. (ọ́) ki je zasvojen z delom: Sociologi za visoko stopnjo samomorilnosti krivijo tudi deloholično družbo, pehanje za denarjem in slabe družinske razmere E ↑delohólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
delohóličnost -i ž (ọ́) zasvojenost z delom; deloholizem: Zaradi deloholičnosti je izgubil družino E ↑delohóličen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
delohólik -a m, člov. (ọ́) kdor je zasvojen z delom: Deloholik je prepričan, da je neodgovorno ne delati vsak razpoložljivi trenutek E po zgledu agl. workaholic iz (↑)délo + (↑)(alko)hólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
delojemálski -a -o [delojemau̯ski] prid. (ȃ) ki se nanaša na delojemalce: delojemalske organizacije; Kljub nenehnim prizadevanjem delodajalske vladne in delojemalske strani se zadeve vse bolj zapletajo, rešitev pa ni videti E (↑)delojemálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
denacionalizácijski -a -o in denacionalizacíjski -a -o [denacijonalizacijski] prid. (á; ȋ) ki se nanaša na vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: denacionalizacijski upravičenec; denacionalizacijska odločba; Pri podrobnejših pogovorih so nekateri kupci ugotovili, da bi bil nakup tega premoženja zaradi nerešenih denacionalizacijskih vprašanj in številnih plomb zanje preveliko tveganje E (↑)denacionalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
denacionalizíranec -nca [denacijonaliziranəc] m, člov. (ȋ) kdor je dobil vrnjeno nacionalizirano premoženje ali je upravičen do njega: združenje denacionalizirancev; obveznosti do denacionalizirancev; Predlagamo, da se ponovno razmisli o sprejemljivejši rešitvi, tako za denacionalizirance, upravičence, kakor tudi za prejšnje imetnike stanovanjske pravice oz. najemnike v denacionaliziranih stanovanjih E (↑)denacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
denominíran -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje po uvedbi nove denarne, vrednostne enote v zameno za večje število starih: Finančni strokovnjaki priporočajo podjetjem, naj odprejo račune, denominirane v evrih E ↑denominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dnídesétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
desiro -ja cit. [deziró] m (ọ̑) primestni elektromotorni vlak nemškega podjetja Siemens: Z vključevanjem novih garnitur Siemensovih desirojev predvidevajo dodatne prevozne zmogljivosti na vseh obstoječih relacijah E po nem. imenu modela vlaka Desiro iz agl. desire 'želeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dèskarski -a -o prid. (ə̏) 1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki 2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
// ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja E ↑dèskar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
désnosredínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ) ki se nanaša na politično usmeritev med desnico in sredino: desnosredinska stranka; desnosredinska vlada; Največ pohval na slovenski račun je tokrat zapisal desnosredinski politični tednik Focus E iz désna sredína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa 2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
detánt -a m (ȃ) popuščanje (napetosti) v medsebojnih odnosih, zlasti političnih: Generali so s strokovnimi analizami veliko prispevali k detantu, več njihovih predlogov sta potem obe velesili vnesli v svoje sporazume o omejitvi oborožitve E ← nem. Detente ← frc. détente 'popuščanje napetosti ali pritiska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
devétlétni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star devet let: devetletni otrok; Zgodil se je še en čudež: z vozička je vstala devetletna deklica, ki ima od rojstva cerebralno paralizo 2. ki traja devet let: devetletni program; devetletna zaporna kazen; devetletna osnovna šola; Konec oktobra letos se izteče devetletni mandat štirim ustavnim sodnikom E iz devét lét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
devetošólec -lca m, člov. (ọ̑) učenec devetega razreda osnovne šole: preverjanje znanja za devetošolce; Večina osmošolcev in devetošolcev, ki hočejo nadaljevati šolanje na šolah z omejitvijo vpisa, se je včeraj lahko vpisala na izbrano šolo E iz devêta šóla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
devíškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) devíško olívno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ȋ, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško oljčno olje: Cvetove šentjanževke zmečkamo v možnarju ali z valjarjem, stresemo v steklenico do ene tretjine in dolijemo deviško olivno olje do vrha
devíško óljčno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ọ̄, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško olivno olje: Poleg idrijskih čipk in deviškega oljčnega olja iz slovenske Istre je zdaj vsestransko zaščitena v Evropski uniji še izvirnost prekmurske gibanice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž (ọ̑-ȋ, í) biol. nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; DNK: Dezoksiribonukleinska kislina je osnovna sestavina genskega materiala E po zgledu nem. Desoxiribonucleinsäure, agl. desoxyribonucleic acid iz (↑)dezoksi(dácija) + (↑)ribonukleínski in (↑)kislína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dežúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) dežúrni krívec -ega -vca m, člov. (ȗ, ī)
kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave: Gozdni delavci, ki največkrat veljajo za dežurne krivce vseh požarov, se branijo, da so obtožbe krivične in neresnične
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diabetológ -a [dijabetolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za diabetologijo: internist diabetolog; Programe hujšanja sestavljajo diabetologi in fizioterapevti, ki vsaka dva meseca opravljajo kontrolne meritve E ← nem. Diabetologe iz (↑)diabétes + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diabetologíja -e [dijabetologija] ž (ȋ) med. veda o sladkorni bolezni: Na lanskem srečanju so si za glavno temo izbrali motnje hranjenja pri sladkorni bolezni, govorili pa so tudi o novostih s področja diabetologije E ↑diabetológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diahróniSSKJ -a -o [dijahroni] prid. (ọ̑) diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dialektológinja -e [dijalektologinja] ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za dialektologijo; narečjeslovka: V času podiplomskega študija se je izobrazila kot dialektologinja, še posebej specializirana za delo pri lingvističnih atlasih E (↑)dialektológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑) 1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti 2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti E (↑)dialóški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
didžêjski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na didžeje ali njihovo dejavnost: didžejski album; Izdal je didžejsko in avtorsko ploščo ter na Zahodu vrsto plošč pod različnimi psevdonimi, z različnimi stili, a vedno (komercialno in kritiško) izredno uspešno E ↑dídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑) strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dietologíja -e [dijetologija] ž (ȋ) veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diétoterapíja -e [dijetoterapija] ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje z dieto: Spregovoril je o metodi, ki jo s pridom uporablja tudi znotraj svojega celostnega terapevtskega programa, torej o dietoterapiji, samozdravljenju s prehrano E ← nem. Diätotherapie iz (↑)diéta + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
digitalizíran -a -o prid. (ȋ) pretvorjen v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: digitalizirana glasba; digitalizirana oblika; digitalizirana slika; Slovensko telefonsko omrežje bo do konca leta v celoti digitalizirano E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dílerski -a -o in dealerski -a -o cit. [dílerski] prid. (í) pog. ki se nanaša na dilerje: dilerski biznis; Glavne dilerske mreže so zadaj, za šolo, za ograjo, v šolskih klopeh E ↑díler
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na dioksin: dioksinski škandal; dioksinska kokoš; dioksinsko tveganje; Pri zaužitju večje količine dioksinskih primesi v hrani se pokažejo značilni znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, med tako imenovanimi lokalnimi znaki pa je še draženje kože, oči in sluznic E ↑díoksín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
direktórijSSKJ -a m (ọ́) rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; imenik: glavni direktorij; seznam direktorijev; preiskovanje direktorijev na disku; Virusi, črvi in druge nadloge, ki pestijo Microsoftovo programje, temeljijo na dejstvu, da so imena ključnih direktorijev in datotek na vseh računalnikih enaka E ← nem. Direktorium ← lat. dīrēctōrium iz (↑)dirigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dískdžôkej -a in dískdžókej -a m, člov. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v disko klubih, na radiu; didžej (1), DJ (1): Diskdžokeji so se razvili v kreatorje plesnih in glasbenih zabav 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), DJ (2): V devetdesetih letih se je uveljavil rave in z njim diskdžokeji E ← agl. disc jockey iz disc 'gramofonska plošča' in jockey 'upravljalec s strojem' < 'delavec, pomočnik' < škot. agl. Jockey 'Jaka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) diskétni pogòn -ega -ôna m (ẹ̑, ȍ ó) rač.
del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih; disketna enotaSSKJ, disketnik: V mapi izberite ikono disketnega pogona in pritisnite desno tipko miške
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskóntSSKJ -a m (ọ̑) prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E ↑diskónt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskotéčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z diskoteko: Podaja se v džezovske improvizacije in z občutkom meša flamenko, bluz, klasiko in celo novodobne diskotečne zvrsti E ↑diskotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskôvni -a -o prid. (ō) rač. ki je v zvezi z diskom: diskovni prostor; diskovni sistem; diskovno polje; Glavna prednost tega diskovnega strežnika je izjemna preprostost priključitve in upravljanja E ↑dísk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskriminatóren -rna -o prid. (ọ̑) ki daje, priznava manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: diskriminatoren odnos; diskriminatorna obravnava; diskriminatorno ravnanje; Sodišče je razsodilo, da je dotlej veljavni način omejevanja vpisa na avstrijske univerze diskriminatoren do študentov iz drugih držav Evropske unije E (↑)diskriminácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diskriminatórnost -i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti 2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht. ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
distrófik -a m, člov. (ọ́) kdor ima distrofijo, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic, kar sčasoma povzroči delno ali popolno ohromelost različnih mišičnih skupin: društvo distrofikov; V zdraviliščih so si nekateri distrofiki ravno zaradi svojih vozičkov in drugih značilnosti invalidnosti nabrali kar nekaj negativnih izkušenj E ← nem. Dystrophiker iz (↑)distrofíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diverzificíran -a -o prid. (ȋ) ki je raznovrsten: Zelo diverzificirana podjetja so varnejša in za kratkoročnejše vlagatelje je to pomembno E ↑diverzificírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program 2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dizájnerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájnerdizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dizajníran -a -o prid. (ȋ) ki je oblikovan z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovanSSKJ: vrhunsko dizajniran; Dosedanji razvoj mest je bil dizajniran, kakor da imamo na voljo neomejene vire zemlje, energije in hrane E ↑dizajnírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dlánčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani 2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dnévnoinformatívni -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki je v z vezi s podajanjem dnevnih, aktualnih informacij: dnevnoinformativni program; dnevnoinformativna oddaja; dnevnoinformativno uredništvo; Resen časopis mora bralcu ponuditi precej več kakor zgolj dnevnoinformativni servis E iz dnévno informatíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš. družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dôbriSSKJ -a -o prid. (ó) dôbri holesteról -ega -a m (ó, ọ̑)
holesterol, ki sodeluje pri obrambi telesa pred protozoarnimi infekcijami in je protimikrobno učinkovit: Moški, ki jih stresne situacije ne ganejo preveč in brez težav ohranijo mirno kri, si tako dvignejo vrednosti dobrega holesterola HDL, tistega, ki varuje krvne žile
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dodániSSKJ -a -o prid. (á) dodána vrédnost -e -i ž (á, ẹ́) ekon.
razlika med prodajno in osnovno, izvorno ceno izdelka ali storitve: visoka dodana vrednost; rast dodane vrednosti; davek na dodano vrednost; Ni čudno, da bo združenje podjetnikov pospešeno nadaljevalo priprave na izvajanje projekta uvajanja inovacij, saj prav inovatorstvo omogoča hitrejšo rast dodane vrednosti na zaposlenega delavca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dodelávni -a -o prid. (ȃ) ekon. ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; Domače podjetje opravlja le dodelavna dela; material dobiva iz tujine in tudi izdelki se prodajajo tam; prav tako od tujega podjetja dobi le toliko denarja, kolikor ga potrebuje za najnujnejše stroške E (↑)dodélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dòdiplómec -mca m, člov. (ȍ-ọ̑) študent, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli do diplome: Od dodiplomcev štipendistov za ohranitev štipendije zahtevajo, da imajo povprečno oceno najmanj 8,5 E univerbizirano iz dòdiplómski študènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dòdiplómski -a -o prid. (ȍ-ọ̑) ki se nanaša na univerzitetni študij do diplome: dodiplomski program; dodiplomski študij; dodiplomsko izobraževanje; Za vse tiste, ki se jim ne bo uspelo neposredno vpisati na redni študij v tujini, je morda rešitev kateri izmed programov za izmenjavo študentov na dodiplomski in podiplomski ravni E iz do diplóme
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dogajálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z dogajanjem: Pripoved je postavljena v dogajalni prostor hladnega polarnega morja in ledu ter njegovih značilnih živali E (↑)dogájati sedogajálno prisl. (ȃ)
Delo je sestavljeno iz štirinajstih kratkih zgodb, ki se zdijo na prvi pogled dogajalno in izpovedno nepovezane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dogódkovni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z dogodki, zaporedjem dogodkov: Njegova tematizacija družbenih procesov v zgodovini je merila na preseganje dogodkovne zgodovine ter na koncu prerasla v zgodovino civilizacij E (↑)dogódek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dòizobráziti -im dov. (ȍ-ā ȍ-ȃ) dodatno izobraziti: Kako izobraziti nove profesionalne častnike, podčastnike in kako doizobraziti tiste, ki te izobrazbe nimajo? E (↑)do… + (↑)izobráziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ) dodatno izobraževanje: Šole, ki izobražujejo učitelje, bi morale poskrbeti za dovolj obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in v veliki meri prenovljenih predmetov, kot so naravoslovje ter tehnika in tehnologija E ↑dòizobraževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dòizobraževáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) dodatno izobraževati: Na Finskem, Irskem in Švedskem se zaposleni hitijo doizobraževati v večernih in nočnih urah E ↑dòizobráziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dokapitalizíran -a -o prid. (ȋ) ekon. ki ima vložen dodatni kapital za povečanje osnovnega: Trenutno je položaj boljši v manjši od obeh družb, ki je bila letos dokapitalizirana s 500 tisoč evri E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dóktorSSKJ -ja m (ọ́) dóktor román -- -a in dr.-román -a [dərə̀-román] m (ọ́, ȃ; ə̏-ȃ)
umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja: Za zdaj prevladujejo stereotipi iz doktor romanov, ki medicinske sestre prikazujejo kot podaljšek zdravnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dolgozŕnati -a -o prid. (ȓ) ki ima dolga zrna: Dolgozrnati riž je trši in zato odličen za rižote, polnjene paprike ipd. E iz dólgo zŕno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dolvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smer vodnega toka; nizvodniSSKJ: Logično bi bilo, da se reka izrablja tudi naprej v dolvodni smeri E (↑)dôl + (↑)vôdendolvôdno prisl. (ó)
V petek zvečer so dolvodno od čistilne naprave v Vipavi opazili pogin rib
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
donácijski -a -o prid. (á) ki je v zvezi z donacijo (1): donacijski sklad; donacijska konferenca; donacijska pogodba; Za ureditev dotrajanih prostorov so namenili 33.000 evrov, zdaj pa zbirajo še donacijska sredstva za novo opremo E ↑donácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dónat -a m (ọ̑) slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
donegován -a -o prid. (á) agr. ki z uporabo predpisanih postopkov dosega večjo, dodatno kakovost: Pridelovalci kakovostnega vina poudarjajo, da je skrbno donegovano po klasični metodi vretja v steklenici, za kar so izbrane kakovostne sorte grozdja E ↑donegováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dónorka -e ž (ọ́) 1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke 2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dónorski -a -o prid. (ọ́) ki se nanaša na donorje: donorski center; donorski program; Na srečanju so ob promociji donorskih izkaznic poudarjali etične vidike darovanja organov in tkiv po smrti E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
d. o. o. -ja [dẹọó in dəọó] m (ọ̑) okrajš. družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; družba z omejeno odgovornostjo: Slovenski producenti so vsi – razen dveh izjem – d. o. o.-ji, ne kulturni zavodi E okrajšano iz d(ružba z) o(mejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dopamín -a m (ȋ) med. snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E ← nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dopingíran -a -o prid. (ȋ) ki je pod vplivom dopinga: Letošnja zmaga je bila za znanega kolesarja psihično lažja kot lanska, saj tokrat ni kolesaril pod nenehnim pritiskom, da je dopingiran E ↑dopingírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dópinški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dosójati -am nedov. (ọ́) določati glede na pravila, predpise: Ironija je, da sodišča neupravičeno priprtim praviloma dosojajo višje zneske odškodnine E (↑)dosodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dósovski -a -o prid. (ọ̑) rač. ki se nanaša na diskovni operacijski sistem DOS: dosovski program; dosovsko okno; Delovanje programa je zanesljivo, njegovo upravljanje pa kljub zastarelemu dosovskemu vmesniku enostavno E iz kratice DOS za agl. d(isk) o(perating) s(ystem) 'diskovni operacijski sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dostòpSSKJ -ópa m (ȍ ọ́) možnost, pravica uporabe česa: klicni dostop; širokopasovni dostop; dostop do interneta; dostop na daljavo; Živimo v informacijski dobi, imamo tehnologijo, ki nam omogoča dostop do podatkov E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dostópati -am nedov. (ọ̄) uporabljati kaj, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopati do elektronske pošte; dostopati do interneta; dostopati do podatkov; Zaposleni ne morejo dostopati do vseh prostorov v stavbi E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dostopôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi z dostopom: dostopovno omrežje; Boljša rešitev v okolju z več uporabniki je uporaba tako imenovanih dostopovnih točk, ki so nekakšni razdelilniki prometa E (↑)dostòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dóša -e ž (ọ́) v ajurvedi vsaka od treh vitalnih energij v telesu: S kombinacijo ustreznih jedi vplivamo na pospešeno ali zmanjšano delovanje notranjih organov in posameznih doš E ← stind. doṣa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
došólanje -a s (ọ̑) dodatno šolanje, izšolanje: Stroka zdravstvene nege proučuje, na kakšen način omogočiti prekvalifikacijo oziroma došolanje zdravstvenih tehnikov v večjem številu kot doslej E (↑)došólati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dotcom -a in dot-com -a in dot.com -a cit. [dôtkom in dótkom] m (ȏ; ọ̑) internetno podjetje s končnico .com: V nasprotju z zdravo pametjo so podjetja, ki so hotela vložiti kapital, zasipala dotcome z milijoni, čeprav se ti niso potrudili niti toliko, da bi jim obljubili dobiček E ← agl. dot-com iz dot 'pika' + com(mercial) 'trgovski, trgovinski'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dovóznica -e ž (ọ̑) dovozna cesta: Na levem bregu bodo križišče dovoznice na most in Gosposvetske ceste preoblikovali v rondo, ki naj bi rešil tudi vprašanje kolesarskega prometa E univerbizirano iz dovózna césta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó) drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drogíran -a -o prid. (ȋ) ki je pod vplivom mamil: drogirani vozniki; Obležal sem do kraja drogiran, niti svojcev, ki so se zbirali okrog moje postelje, nisem več prepoznaval E ↑drogírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drúžbeniSSKJ -a -o prid. (ȗ) drúžbeni spòl -ega spôla m (ȗ, ȍ ó)
vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov: Diskurz med biološkim in družbenim spolom je izbruhnil v ameriški sociološki in psihološki literaturi, ko so mnoge feministke privzele razlikovanje med biološkim in družbenim spolom ter ob tem zagovarjale prvenstvo kulture in družbenega spola nad biologijo in biološkim spolom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drúžbenostni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z družbenostjo: družbenostno preživetje E (↑)drúžbenostdrúžbenostno jezikoslôvje -ega -a s (ȗ, ȏ)
jezikoslovna veja, ki raziskuje družbeno razsežnost jezikovnih pojavov; sociolingvistikaSSKJ: Vsak jezikovni pojav se da obravnavati tudi s stališča družbenostnega jezikoslovja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
državljánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) državljánska nèposlúšnost -e -i ž (ȃ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; civilna neposlušnost: Zagrozili so z državljansko neposlušnostjo, tožbami in napovedjo, da se bodo obrnili na poslance, če njihovih pripomb pri gradnji obvoznice ne bodo upoštevali
državljánska pobúda -e -e ž (ȃ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, civilna pobuda: V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑) ki se nanaša na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; Na tokratnih predsedniških, lokalnih in še državnosvetniških volitvah bo izvoljenih več kot 11.500 novih oblastnikov E iz držávni svétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
duálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) šol. ki temelji na pouku deloma v šoli, deloma pri delodajalcih: Uvedli bomo dualni poklicni sistem, ki bo v naše poklicne šole končno prinesel več praktičnega pouka E (↑)duál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dúatlonski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: duatlonska tekma; Finalna tekma svetovnega pokala v duatlonu ima v duatlonskih vrstah upravičen sloves, saj obsega 8,5 km teka, 150 km kolesarjenja in vnovič 30 km teka E ↑dúatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
duhôvnozgodovínski -a -o prid. (ȏ-ȋ) ki se nanaša na duhovno zgodovino: Za ljudsko pesem je značilna kontinuiteta nastajanja v vseh zgodovinskih obdobjih, ne glede na spreminjanje literarnih stilov, duhovnozgodovinskih in družbenih razmer E iz duhôvna zgodovína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
DVD-RÓM -a [dẹvẹdé-róm in dəvədə̀-róm in dẹvẹdé-rôm in dəvədə̀-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ə̏-ọ̑; ẹ̑-ȏ; ə̏-ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov, ki jih po zapisu ni več mogoče izbrisati: DVD-ROM je predvsem po zmogljivosti in hitrosti naslednik CD-ROM-a E ← agl. DVD-ROM iz ↑DVD + ↑RÓM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvójčekSSKJ -čka m (ọ̄) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju dvojčkov: Dvojčki so nemirna bitja 2. nav. dv. ena od dveh stavb Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki sta bili porušeni leta 2001: Velikanski oblak dima in prahu nad porušenima dvojčkoma je bilo opaziti tudi iz mednarodne vesoljske postaje E (↑)dvójec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvójčicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̄) ženska, rojena v astrološkem znamenju dvojčkov: Po horoskopu je dvojčica E ↑dvójček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvóklík -a m (ọ̑-ȋ) zaporedni pritisk na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Poleg običajnega besedila vsebuje elektronsko pismo prilogo, ki se aktivira z dvoklikom E iz dvá klíka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvóklíkati -am nedov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) zaporedoma pritiskati na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Da zapremo več map ali aplikacij v orodni vrstici z eno potezo, moramo držati tipko ctrl, medtem ko dvoklikamo vsako izmed map ali aplikacij E ↑dvóklík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvóklíkniti -em dov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) zaporedoma pritisniti na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Ko želite namestiti servisni paket, dvokliknite datoteko E ↑dvóklík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvópasôvnica -e ž (ọ̑-ȏ) dvopasovna cesta: stara dvopasovnica; Avgusta bodo predvidoma odprli za promet prenovljeno dvopasovnico med Hajdino in Ptujem E univerbizirano iz dvópasóvna césta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvópredmétnik -a m, člov. (ọ̑-ẹ̑) študent, ki ima vpisana dva študijska predmeta: urnik za študente dvopredmetnike E (↑)dvópredméten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dvóstárševski -a -o prid. (ọ̑-á) ki se nanaša na družino, ki ima oba starša: V Sloveniji je danes že tretjina enostarševskih družin in nikjer ni dokazano, da bi bile te družine slabše, kot so dvostarševske E iz dvá stárša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
džezístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z džezisti ali džezom: džezistični kvintet; Skupina ohranja ravnotežje med prvinskimi folk značilnostmi in močnejšimi džezističnimi nastopi instrumentalistov E (↑)jazzist
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
džôger -ja in džóger -ja in jogger -ja cit. [džôger in džóger] m, člov. (ó; ọ́) kdor se ukvarja z džogingom: Priletni džoger se je bodisi upehal in končal svoje fizkulturno poslanstvo za tisti dan ali pa se je kje zgrudil, zdrav in čil, kakor je E ← agl. jogger iz jog 'počasi, lahkotno teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
džôging -a in džóging -a in joggingSSKJ -a cit. [džôging- in džóging-] m (ȏ; ọ̑) lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti: Zaradi obilice obveznosti mu v zadnjem času že primanjkuje časa za džoging in smučanje E ← agl. jogging iz jog 'počasi, lahkotno teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
egomán -a m, člov. (ȃ) kdor pretirano občuduje samega sebe, zlasti svojo moč: Vsakdo, ki nenehno govori o samem sebi, kmalu obvelja za napornega egomana E ↑egomaníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekocíd -a m (ȋ) namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja: Stali smo pred kontejnerjem, v katerem domuje tako imenovana aboriginska ambasada, in čakali, da nam predstavijo knjigo o ekocidu v Bougainvillu E ↑éko… + (↑)(geno)cíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ékokmetíjstvo -a in éko kmetíjstvo -- -a s (ẹ̑-ȋ) kmetijstvo, ki svojo dejavnost opravlja predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekološko kmetijstvo: Odločil sem se za ovčerejo, pozimi gozdarjenje, vmes pa sem predaval kmetom o ekokmetijstvu E ↑éko… + (↑)kmetíjstvo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za ekologijo: Študirala je v Ameriki in doktorirala iz fizike, pri petdesetih pa je bolj znana kot učiteljica, ekologinja, feministka in – kmetica E (↑)ekológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekologíst -a m, člov. (ȋ) 1. pristaš gibanja, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: O stanju morja v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali je s strani ekologistov slišati veliko kritičnih pripomb 2. član stranke, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: Ekologisti so v brazilskem parlamentu dosegli pomembno zmago: preprečili so sprejem predloga kmetijskega lobija, da bi zaščiteni del amazonskega gozda zmanjšali na polovico E (↑)ekologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekonometríja -e ž (ȋ) 1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini 2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ékoôtok -óka in éko ôtok -- -óka m (ẹ̑-ó ẹ̑-ọ́) manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekološki otok: Z ločenim sistemom zbiranja stekla in papirja na ekootokih zberemo približno polovico papirja, kartona in stekla E ↑éko… + (↑)ôtok
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ékošóla -e in éko šóla -- -e ž (ẹ̑-ọ̑) šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program ozaveščanja mladih o varovanju okolja in zdravja: slovenske ekošole; Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni oblikovanje vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo E ↑éko… + (↑)šóla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekspêrtinja -e ž, člov. (ȇ) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenkaSSKJ, ekspertka: Nekdanja vrhunska manekenka je danes znana ekspertinja za modo E (↑)ekspêrt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekspêrtka -e ž, člov. (ȇ) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenkaSSKJ, ekspertinja: Policisti, ki so mu sledili, so ugotovili, da se je v nekem lokalu srečal z ekspertko, ki bi v njegovi zadevi morala izdati svoje nepristransko mnenje E (↑)ekspêrt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ekspêrtni -a -o prid. (ȇ) ki je v zvezi z eksperti; izvedenskiSSKJ: ekspertna komisija; član ekspertne skupine; Postopek odločanja glede javnih razpisov je vezan na ekspertni sistem in ekspertno oceno, v katero ministrstvo ne more posegati E (↑)ekspêrt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eldeêsovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Liberalnodemokratsko stranko ali Liberalno demokracijo Slovenije; LDS-ovski: V strankarsko politiko se ni aktivneje podajal in tudi med udeleženci LDS-ovskih kongresov ga ni bilo opaziti E ↑LDS-ovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eléktričniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) eléktrični smóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; elektronski smog, elektrosmog: nevarni električni smog; Čeprav vpliv umetnega elektromagnetnega sevanja, ki ga nekateri imenujejo električni smog, na človekov organizem še ni v celoti raziskan, pa se gotovo kaže v slabšem spancu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eléktromagnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) eléktromagnétno sévanje -ega -a s (ẹ̑-ẹ̑, ẹ́)
sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi okolici povzroča elektromagnetno polje: Eksperti trdijo, da elektromagnetno sevanje telefonskih anten ne povečuje verjetnosti za rakava obolenja v predelu glave in vratu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́) 1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega 2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve 3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eléktrosmóg -a m (ẹ̑-ọ̑) elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektronski smog: Ljudje, občutljivi na elektrosmog, dobijo glavobole, zmanjša se jim sposobnost koncentracije, poslabšajo se jim alergije in oslabi imunski sistem E (↑)elektro… + (↑)smóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eléktrošóker -ja m (ẹ̑-ọ́) pog. električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; paralizator, šoker (1): Inštitut je kot možne stranske učinke elektrošokerjev naštel poškodbe pri padcih, nevarnost poškodbe oči in možnost vžiga vnetljivih snovi E ← agl. electroshocker iz (↑)elektro… + shocker iz (↑)šók
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
emótikon -a m (ọ́) simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; smajli, smeško: Sestavni del programa je modul za kramljanje, ki odslej podpira emotikone, majcene ikone, ki kažejo razpoloženje tistih, ki sodelujejo v pogovoru E ← agl. emoticon iz emot(ion) + icon; (↑)emócija in (↑)ikóna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
empátičen -čna -o prid. (á) ki ima, izraža empatijo: Delil je empatične misli o težavnih trenutkih življenja E ↑empatíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ÉMŠO -- in -a in émšo 1 -- in -a m (ẹ̑) krat. osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; enotna matična številka občana: Uslužbenec vtipka EMŠO ali davčno številko kupca in dobi iz centralnega računalnika vse potrebne podatke o kupcu, njegovo ime in priimek, naslov stalnega bivališča E kratica za e(notna) m(atična) š(tevilka) o(bčana)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó) naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
energíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) energíjsko pólje -ega -a s (ȋ, ọ̑)
statična energija, ki jo vsebuje naboj ali skupina nabojev v svoji okolici: Energijsko polje posameznika se uravnoteži, telo se okrepi in postane vitalnejše, mladostnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
enójčekSSKJ -čka m, člov. (ọ̄) en sam pri enem porodu rojeni otrok: Kot zdravnica sem v zadnjih 20 letih pogosto srečevala novorojenčke in njihove starše, zato lahko zatrdim, da so starši dvojčkov enako prikupno zmedeni kot starši enojčkov E (↑)enój(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
enójčni -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi z glavnim telefonskim naročniškim aparatom: Cena osnovne naročnine za klasični telefonski priključek se bo dvignila pri enojčnem priključku za devet odstotkov, pri dvojčnem priključku pa za deset odstotkov E (↑)enójec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ênoprostórec -rca m, živ. (ē-ọ̑) avtomobil, manjši od kombija, s povišano streho: kompaktni enoprostorec; Kdor bo želel kupiti enoprostorca ali terensko vozilo, se bo odpravil k distributerju te vrste avtomobilov in izbiral med različnimi modeli istega segmenta E univerbizirano iz ênoprostórni avtomobíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ênostárševski -a -o prid. (ē-á) ki se nanaša na družino, ki ima samo enega od staršev: enostarševska družina; Raziskali so le enostarševska gospodinjstva, saj je v številnih revnih družinah oče odsoten E iz èn stárš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
enôtniSSKJ -a -o prid. (ó) enôtna mátična števílka občána -e -e -e -- ž (ó, á, ȋ, ā)
osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; EMŠO: Enotna matična številka občana, ki je pri prenosu delnic z registrskega na trgovalni račun nujna, ni javna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ênouporábniški -a -o prid. (ē-ȃ) ki ga lahko uporablja samo en uporabnik: enouporabniška različica; Razvoj enouporabniških programov za osebno rabo ni več pobuda za nakup novega razvojnega orodja E iz èn uporábnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ênozvézkovnik -a in ênozvezkôvnik -a m (ē-ẹ̑; ē-ȏ) slovar, ki, navadno po združitvi predhodnih, v daljšem časovnem obdobju izdanih posameznih delov, izide v enem zvezku, eni knjigi; enozvezkovni slovarSSKJ: SSKJ je leta 1994 izšel tudi kot enozvezkovnik E iz èn zvézek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-podpís -a m (ẹ̄-ȋ) kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, elektronski podpis: zakon o e-podpisu; Za potrebe uveljavljanja direktive o e-podpisu so ustanovili odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov članic E ↑é- + (↑)podpís
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-póštni -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E ↑é- + (↑)póštaé-póštni naslòv -ega -ôva m (ẹ̄-ọ̑ ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-naslov: Sporočilo je treba poslati na posebno številko oziroma e-poštni naslov, dodati je treba podatke o naslovniku, ki nato v svoj nabiralnik z navadno pošto sprejme fotografijo s pozdravi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-potróšnik -a m, člov. (ẹ̄-ọ̑) potrošnik, ki naroča, kupuje po internetu: Kar 57 odstotkov e-potrošnikov je nakupilo izdelke ali storitve po internetu po povzetju, s kreditno kartico pa je plačalo internetni nakup 34 odstotkov e-potrošnikov, praviloma pa so to nakupi v tujini E ↑é- + (↑)potróšnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ergométrični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z ergometrijo: ergometrična in biokemična testiranja E ↑ergometríjaergométrično koló -ega -ésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom: Tarifna podštevilka zajema opremo za telovadbo kot na primer veslaške naprave, ergometrična kolesa, naprave za tek ali hojo na mestu in kolesa za vadbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
erlihióze -óz [erlihijoze] ž mn. (ọ̑) med. bolezni, ki jih prenašajo klopi in povzročajo bakterije erlihije: Med značilne bolezenske znake erlihioze uvrščamo hudo povišano telesno temperaturo, glavobol, drobne rdečkaste izpuščaje, raztresene po vsem telesu, pogosto tudi motnje v delovanju jeter E ↑erlíhija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
erotizíran -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na vzbujanje ali stopnjevanje spolne sle: Ob glasni glasbi se mladenke in mladeniči zibljejo v erotiziranih ritmih E ↑erotizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ertevêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevski: Čeprav je dogajanje na Kolodvorski postalo aktualno šele z javnim pozivom ertevejevskih sindikatov za pregled finančnega poslovanja zavoda, zadeve niso od včeraj E ↑RTV-jevski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
esdeêsovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Slovensko demokratsko stranko; SDS-ovski: Ni odveč podatek, da je večina železniških sindikatov in tudi državni sekretar na prometnem ministrstvu, torej njegov drugi človek, esdeesovska E ↑SDS-ovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
esdêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na stranko Socialni demokrati; SD-jevski: Esdejevski poslanec državnega zbora bi podprl zakonodajo, če bi bila ustrezno dodelana E po kratici SD za S(ocialni) d(emokrati)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
esejizíran -a -o prid. (ȋ) ki ima značilnosti eseja: Zanjo je to že druga nagrada te ugledne ustanove (prvo je dobila za esejiziran roman Moreno leta 2003) E ↑esejizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eselêsovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Slovensko ljudsko stranko; SLS-ovski: Drugi eselesovski župan prihaja iz občine Duplek E ↑SLS-ovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
eskadêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; SKD-jevski: eskadejevski poslanci; eskadejevski volilci; eskadejevska politika; Na kongresu naj bi spremenili ime in logotip stranke, s čimer pa vsaj eskadejevski del stranke ni preveč zadovoljen E ↑SKD-jevski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
estónski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na Estonce ali Estonijo: estonski premier; estonska vlada; Iz ruskih trgovin so že začeli umikati estonske izdelke E iz Estónija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
estónščina -e ž (ọ̑) estonski jezik: V pogovoru nam svetlolasa vilinska pesnica pove, da prevaja slovenske pesnike v estonščino in med njimi ji je zelo blizu Edvard Kocbek E ↑estónski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
estrádniSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z estradniki ali estrado: estradni pevec; estradni umetnik; Pisatelji so postali tako rekoč estradne zvezde E ↑estráda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
estrádnik -a m, člov. (ȃ) slavna, znana oseba s področja popularne kulture: O tem, koga pričakujejo v polfinalu in kakšen bo končni razplet mundiala, smo vprašali nekaj znanih Slovencev, tako tistih iz nogometnih logov kot estradnikov E ↑estráda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑) šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E ↑é- + (↑)šóla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
etablíran -a -o prid. (ȋ) ki ima dejansko veljavo, ugled; uveljavljenSSKJ: etablirana kultura; etablirana stranka; Je tudi razmeroma velik uspeh nove leve stranke izraz nezadovoljstva z etablirano politiko? E ↑etablírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
etiketíranSSKJ -a -o prid. (ȋ) označen s čim negativnim: Če se kdo ne strinja, je demokratično odžagan, interno diskreditiran ali javno etiketiran E ↑etiketírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étničniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) étnično číščenje -ega -a s (ẹ́, í)
načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: Etnično čiščenje je hud zločin, pa naj je cilj ali le taktična poteza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étnocentrízem -zma m (ẹ̑-ī) prepričanje o kulturni večvrednosti lastne etnične skupine: Vsaka kultura svoje pripadnike socializira v homogen paket predsodkov o sebi in svetu, katerih jedro je egocentrizem na partikularni in etnocentrizem na obči ravni E ↑étno… + (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étnoglásba -e in étno glásba -- -e ž (ẹ̑-ȃ) glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etno1 (1), etnogodba (1): festival etnoglasbe; Režiserka je dramo v verzih spremenila v fizično gledališče o neizpolnjenih strasteh, močno oklestila dramsko dejanje in osebe, dodala izvirna kmetiška opravila in živo etnoglasbo na odru E ↑étno… + (↑)glásba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étnoglásbeni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z etnoglasbo: Iz nje je lansko leto zrasel še festival ljudske glasbe Musica Pannoniae, ki so ga poznavalci glasbenega izročila in etnoglasbeni sladokusci prav tako odlično sprejeli E ↑étnoglásba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étnogódba -e in étno gódba -- -e ž (ẹ̑-ọ̑) 1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etno1 (1), etnoglasba: etno godba, blues in džez; ljubitelji plesa in etnogodbe; Predzadnji večer bosta z raznovrstno etnogodbo začinili s klezmerjem in jidišem zasedba iz Madžarske, v ritmu salse in latino jazza pa domači sekstet 2. skupina ljudi, ki izvaja tako glasbo: Te dni se odvija festival makedonskih etnogodb E ↑étno… + (↑)gódba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
étnokoreologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o ljudskih plesih: Rezultati Ramovševega znanstvenega dela pomenijo v evropskem merilu vrhunski, doslej nedosežen prispevek na področju mednarodne etnokoreologije E ← agl. ethnochoreology, frc. ethnochoréologie iz ↑étno… + gr. horeía 'ples' + tvor. od lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-tóčka -e ž (ẹ̄-ọ̑) prostor, ki omogoča javen dostop do interneta: Razvojna agencija Mirnske doline je lani pridobila sredstva za postavitev prve javne e-točke v tej dolini E ↑é- + (↑)tóčka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
é-turízem -zma m (ẹ̄-ī) organiziranje, urejanje turističnih storitev po internetu: Znana gospodarstvenica, ki je sodelovala na kongresu o e-turizmu na Mednarodni turistični borzi v Berlinu, meni, da imajo letalske zveze slabosti in da so za preživetje na zdajšnjem trgu druge, boljše možnosti E ↑é- + (↑)turízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
EÚ-jevski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na Evropsko unijo: Priložnosti razumljivo spremljajo tudi pasti: ne bo preprosto, evrski in drugi EU-jevski šoki še sledijo E iz kratice EU za E(vrópska) u(níja)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
evalvácijski -a -o in evalvacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na evalvacijo: evalvacijska komisija; evalvacijska študija; Poleg nalog, ki jih je opravljal doslej, bo prevzel tudi vlogo evalvacijskega organa E (↑)evalvácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
evangelizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevatiSSKJ: Zbranim delegatom sinode je papež položil na srce, da je njihova prva in temeljna skrb evangelizirati, oznanjati novico o odrešenju v Kristusu E (↑)evangélij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évribor -a in -ja in euribor -a in -ja cit. [éu̯ribor] m (ẹ̑) fin. medbančna obrestna mera, izračunana na osnovi podatkov evropskih in zunajevropskih bank: obrestna mera evribor | Po izbruhu ameriške krize so se na trgu hipotekarnih posojil izrazito zvišali tudi pribitki na evribor E ← agl. euribor, kratica za Eur(o) i(nter)b(ank) o(ffered) r(ate) 'evrska medbančna referenčna obrestna mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évroatlántski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki se nanaša na povezavo med evropskimi državami in Združenimi državami Amerike: evroatlantske integracije; Natu je v letih trdega dela uspelo razviti kulturo varnostnega sodelovanja na evroatlantskem območju E ↑évro… + (↑)atlántski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évromonetárni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi s skupno evropsko valuto: evromonetarni sistem; V poslanski skupini smo prepričani, da izbira te metode vodi k preglednemu delovanju in vodenju evromonetarne politike pa tudi k pravočasni ureditvi infrastrukture Banke Slovenije ter enotnim pravilom uporabe E ↑évro… + (↑)monetáren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évroobmóčje -a s (ẹ̑-ọ̑) skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto; evroskupina, evrsko območje: članice evroobmočja; države evroobmočja; gospodarstvo evroobmočja; Oktobra lani je brezposelnost v evroobmočju znašala 8,0 odstotka, v celotni EU pa 7,4 odstotka E ↑évro… + (↑)obmóčje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évroparlamentárec -rca m, člov. (ẹ̑-ȃ) poslanec v Evropskem parlamentu; evroposlanec: O uredbi bodo evroparlamentarci najverjetneje odločali v prvi polovici maja E ↑évro… + (↑)parlamentárec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
evrópocentrízem -zma m (ọ̑-ī) pretirano poudarjanje Evrope kot središča vsega svetovnega dogajanja; evrocentrizem: Srečanje z drugimi kulturami nas sooči z lastno nepomembnostjo in evropocentrizmom kot edinim zveličavnim pogledom na svet E Evrópa + (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
evrópskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) evrópski komisár -ega -ja m, člov. (ọ̑, á)
član kolegija Evropske komisije; evrokomisar: Evropski komisarji predlagajo, naj članice manko zaradi odprave davka nadomestijo s povečanjem taks za uporabo cest ali z drugimi novimi davčnimi viri
evrópski parlamènt -ega -ênta m (ọ̑, ȅ é)
zakonodajni organ Evropske unije; evroparlament: poslanci evropskega parlamenta; volitve v evropski parlament; Poraja se dvom o upoštevanju pred letom dni v evropskem parlamentu sprejetih dopolnil za izboljšanje prometne varnosti v vseh državah članicah Unije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
evrópskost -i ž (ọ̑) 1. pripadnost evropski kulturi, miselnosti: O evropskosti Moldavije ne gre dvomiti 2. pripadnost Evropski uniji: Ker priljubljenost EU v nekaterih starih članicah pada, se ponekod krepi nacionalizem, to pa politikom, odvisnim od javnega mnenja, otežuje prizadevanje za evropskost E (↑)evrópski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évrorégija -e ž (ẹ̑-ẹ́) politično-geografsko obmejno področje, ki ga tvori več evropskih držav: istrska evroregija; ustanovitev evroregije; Večina udeležencev posveta o evroregiji se je strinjala, da morajo istrske občine med seboj bolje sodelovati E ↑évro… + (↑)régija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évroskepticízem -zma m (ẹ̑-ī) dvom o smotrnosti, uspešnosti evropskega povezovanja (v okviru Evropske unije): Pravzaprav je evroskepticizem dobrodošla intelektualna popestritev včasih prav suhoparnih razprav o prihodnosti Evrope E ↑évro… + (↑)skepticízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évrosképtik -a m, člov. (ẹ̑-ẹ́) kdor dvomi o smotrnosti, uspešnosti evropskega povezovanja (v okviru Evropske unije): Tisti, ki smo pred 1. majem 2004 opozarjali, da je EU prvenstveno ekonomski blok, smo bili pavšalno označeni za evroskeptike E ↑évro… + (↑)sképtik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
évrski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na evro: evrski kovanec; Evrski bankovci, s katerimi sta v igralnici kupovala igralne žetone, so bili ponarejeni E ↑évro1 évrsko obmóčje -ega -a s (ẹ̑, ọ̑)
skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto; evroobmočje, evroskupina: V vseh delih evrskega območja od časa do časa krivdo za razne težave nacionalnih gospodarstev pripišejo evru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ezotêrika -e ž (é) nauk o neznanem, obstoječem onstran razumljivega: V poplavi ekspertov za ezoteriko je treba tiste, ki resnično lahko pomagajo človeku, iskati s povečevalnim steklom E ← nem. Esoterik iz (↑)ezotêrič(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju 2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac 3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
faksíran -a -o prid. (ȋ) poslan po faksu: faksirano sporočilo; Faksiran dokument vsaj začasno nadomešča original E ↑faksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
faksírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s faksiranjem: Faksirne naprave so še vedno nujna oprema vsakega podjetja, kljub temu da jih počasi, a vztrajno izriva elektronska pošta E ↑faksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2246 zadetkov.