amọ̑nijak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Britanski Deviški otoki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Britanskih Deviških otokov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
odvisno ozemlje Združenega kraljestva
IZGOVOR: [británski devíški otóki], rodilnik [británskih devíških otókou̯]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo] STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dátljevec -vca m (á)
datljeva palma: oaza datljevcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
 
publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dávčna oáza -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dávčno zatočíšče -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

flamíngo flamínga samostalnik moškega spola [flamíngo] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flamingo) iz špan. flamengo iz lat. flamma ‛plamen’
korespondírati -am nedov. (ȋ)
1. vzdrževati medsebojne pisne stike; dopisovati si: prijatelj, s katerim je korespondiral, je umrl; redno korespondirata
2. knjiž. ujemati se, skladati se: četrti cikel pesmi korespondira s prvim / dramatika korespondira temu času
3. publ. tvoriti zvezo, povezavo: zelena oaza bo spretno korespondirala med starim in novim delom mesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mír Frazemi s sestavino mír:
oáza mirú

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oáza -e ž (ȃ)
porasla površina z vodo v puščavi, zelenica: zagledati oazo; naseljena oaza; palme v oazi / ekspr. kraška polja so prave oaze sredi goličav
// knjiž., s prilastkom področje, kraj, ki se razlikuje od okolja po kaki lastnosti, zlasti pozitivni: redke kulturne oaze; oaza civilizacije, miru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oáza -e ž (ȃ) palme v ~i (v zelenici); poud. ~ miru v mestu |področje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oáza -e ž
porasla površina z vodo v puščavipojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

oáza Frazemi s sestavino oáza:
oáza mirú

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oȃza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oāza, f. zelenica v puščavi, die Oase.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oáza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oázen -zna -o (ȃ)
pridevnik od oaza: oazni vodnjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oȃzica – glej oȃza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

offshore podróčje -- -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Zakaj »kvinoja« in ne »kvinoa« ali »kinoa«

Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zeleníca -e ž (í)
1. manjša, zlasti s travo porasla površina med hišami, bloki v naselju: urejati, vzdrževati zelenice; parki in zelenice / mestne zelenice
2. porasla površina z vodo v puščavi; oaza: naseljena zelenica; zelenica, zasajena s palmami
3. alp. s travo porasla površina med skalovjem: na zelenici se pasejo gamsi
♦ 
fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke zelene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zeleníca -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Število zadetkov: 23