ob predl., F
75, I. s tožilnikom
caecare, eniga oſlipéti,
ob pogléd perpraviti, ſlipiti;
efflere oculos, od joka
ob ozhy priti;
elisus, -a, -um, iṡbyen,
ob tla verṡhen;
externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom
breviter, ob kratkim;
foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa;
orto sole, ob ſonzhnim is'hodu;
pane vivere, ob kruhu ṡhivéti;
parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei
ob paſjih dnèvih ṡkrye;
sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
sementium pyra, hruṡhke
ob ṡhetvi ṡréle;
vernare, kakòr
ob ſpomladi raſti;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obto (ob to) vez., F
2,
ideo, ob tú, ṡa tega volo;
propterea, ṡatú,
obtu, ṡa tega volo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ob enem prisl., datare, dajati,
ob enim dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kratko sam., F
14,
brevi, v'kratkim;
breviter, ob
kratkim;
circumscriptè, ob
kratkim ṡaſtopnu piſſati, cilú ob
kratkim ẛapopadnu;
coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na
kratku, ali voṡku perpraviti;
compendiosè, compendiariò, ob
kratkim;
compendiosus, -a, -um, v'kratku ẛloshen;
nuperrimè, cilú
v'kratkim, nikár dolgu, ſhe unumadnîe;
perbreviter, cilú ob
kratkim;
praecisè, ob
kratkim;
praefractus, -a, -um, na
kratku parveṡan, ṡhtolz, ſvojovolin;
preſsè, kratku, na
kratku parveṡan;
propedies, v'kratkim, ṡkorai, v'kratkim zhaſſu;
summatim, ob
kratkim, vſe ṡkupai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pamet ž, F
49,
analectes, ſlábe
pameti;
commendare memoriae, dobru
v'pamet vṡèti, ẛamerkati;
delirare, ob um, ali ob
pamet priti, obnorreti, norreiti;
externare, ob
pamet perpraviti;
fanaticus, -a, -um, preṡ
pameti obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob
pamet grè, ali je obſeden;
ingenium, pamet, vmeitalnoſt;
insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi
pameti;
irrationabilis, -le, neſpameten, pres
pameti, neumen, kar nei po pravi
pameti;
lymphari, ob
pamet priti;
memoriter scire, s'vunai ṡnati, na
pamet ṡnati;
mente captus, neumni, pres
pameti, nepameten;
mentis compos, dobri per umi, ali
pameti;
resipiscere, ṡupèt
h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pripraviti dov., F
84,
apparare, perpraviti;
defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni
perpraviti;
depudicare, v'ſramoto
perpraviti;
externare, ob pamet
perpraviti;
fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku
perpravite;
orbare, eniga
perpraviti ob eno lubo reizh, opleiniti: v'ſyroṡzhino
perpraviti;
praeparare, perpraviti, poprei
perpraviti;
procurare, preṡkarbéti,
perpraviti, omiſliti;
redigere ad nihilum, k'nizhemer
perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
priti dov., F
164,
auxiliary, kir na pumozh
prideo;
benè veneris, dobru
perſhel, Búg te primi;
commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi
je perſhlu;
erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali
je ob pamet
perſhel?
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ
[h]nim zhaſſi ali vri
pridejo;
inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga
priti;
integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt
pride, ſe ponavla;
intro, intrare, notar poiti, notar
priti;
lÿmphari, ob pamet
priti;
neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri
pride;
obsolescere, is navade
priti, oſtareiti, preiti;
opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi
priti;
praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert
je ſhe pred zhaſſam
perſhla;
privatus, -a, -um, obrupan, kateri
je ob kai
perſhel;
recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi
priti;
usuvenit, ſe pergody,
je perſhlu v'eno navado;
venire in manus, v'pèſt
priti;
videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi
pride naprei;
prim. prideoč, pridoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obožati dov., F
3,
depauperare, et depauperari, obuṡhati, oſrotéti, k'ſromaku ſturiti, ob blagú priti;
exantlare, omagati, preſtati,
obuṡhati, obnemozhi;
naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladje reṡbyejo, ali potopé,
obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obropati dov., F
11,
degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti
obrupati;
depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti;
depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati,
obrupati;
depraedari, porubiti,
obrupati;
despoliare, ſleizhi,
obrupati;
diripere, porubiti,
obrupati, po ſyli vṡèti;
dispoliare, obrupati, rubiti;
exinanire aliquem, eniga cilú
obrupati, de mu cilú nyzh ne oſtane;
expoliare, iſleizhi,
obrupati;
fanum expilare, Cerkou
obrupati;
privare, odvṡèti,
obrupati, ob enu, ali ob drugu eniga perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spomlad ž, F
7,
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob
ſpomladi, inu na jeſſen;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo;
tempus putationis, ſpomlád;
ver, veris, ſpumlad;
vere primo, ṡdaici
v'ſpumladi;
vernare, kakòr ob
ſpomladi raſti;
vervactum, -cti, ena
v'ſpumladi ṡorana nyva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zapopadno prisl., F
2,
circumscriptè, ob kratkim ṡastopnu piſſati, cilú ob kratkim
ẛapopadnu;
implicitè, ṡapopadnu, ohranenṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
noreti nedov., F
8,
bacchari, pyanzhovati,
norrejti;
debacchare, vel ri, pyan divjati,
norreti, vſe ẛapyti;
delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti,
norreiti;
dementire, dementare, ob pamet poiti,
norréti;
efferus, a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi
norel, groṡovid, prehúd;
fatuari, ṡmamlen biti,
norréti;
interfurere, v'meis divjati, v'meis
norreti;
perfurere, ṡlu divjati, ali
norréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
raztrumpati dov., F
5,
collidere, v'kúp reṡbiti,
reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu tlézhi;
derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati;
illidere, ob eno tarzhiti reizh,
reſtrumpati, reṡbiti;
quatefacere, reſtrumpati;
refringere, reṡbiti,
reſtrumpati, reſtergati, inu goridjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sabota ž, F
6,
dies Saturni, ſabbota;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati;
sabathi iter, ena laṡhka mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob
ſabbotah daile hoditi;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán,
ſabota: pozhivanîe;
sabbatizare, ob
ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
violare sabbatum, ſabbote, ali praṡnika ne derṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tleči nedov., F
5,
applodo, -ere, s'rokami v'kupai pluṡkati, inu
tlezhi;
collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu
tlézhi;
pinsere, v'enim moṡhnerju
tlézhi;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla
tlézhi od jeṡe;
tundere, tlezhi, biti, tepſti, tolzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trčiti dov., F
3,
allido, -ere, ob tla vrézhi,
terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati;
illidere, ob eno
tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti;
illidere saxis, na kamenîe
tarzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
za predl. F
835, I. s tožilnikom
aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi;
ampelosleuce, -es, koren
ẛa bodlaje,
ẛa bolezhino;
bardocuculus, gvánt
ẛa ẛymo, inu
ẛa leitu;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo
ẛa volo myrú noſſi;
chinara, artizhoka
ẛa jeiſti;
contentum eſse, ẛa dobru vṡèti;
diligere, lubiti, iṡvoliti,
ẛa lubu iméti;
et certè, inu
ẛa gviſhnu;
ideo, ob tú, ṡatorai,
ṡa tega volo;
nauci facere, ṡa nyzh derṡhati;
ob, ṡa, ṡa volo;
propterea, ṡatú, obtu,
ṡa tega volo;
ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva;
quamobrem, ṡakai,
ṡa katere rizhy volo,
satega volo;
quocirca, sa tega volo;
scabrosus, -a, -um, ostrú
ṡa perjeti;
scopae, -arum, metle
ṡa pométati;
sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe;
tua causa, ṡa tvojo volo;
tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina
ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se
ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zastopno prisl., F
13,
balbè, ne
ẛaſtopnu, ſhlékedravu, jezlavu;
circunscriptè, ob kratkim
ṡáſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu;
declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati,
ṡáſtopnu navuzhiti;
enucleatè, ozhitnu,
ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu;
explicatè, ṡaſtopnu;
expreſsè, ṡaſtopnu;
ingeniosè, pametnu,
ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu;
intelligenter, ṡaſtopnu;
luculentè, zhiſtu ali jaſnu,
ṡaſtopnu, popolnim videzhe;
luculenter, prou
ṡaſtopnu, prou zhiſtu, prou reṡloṡhnu;
peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu
ṡaſtopnu;
peritè, vuzhenu,
ṡaſtopnu;
significanter, ṡaſtopnu- zastopnejše , significantius, ſhe vſelei ṡaſtopniſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bolnik m, F
5,
amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe
bolnikom na garlu perveṡhe;
lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh
bolnikou;
natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te
bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
valetudinarium, -rÿ, hiſha teh
bolnikou, hiſha ṡa
bolnike
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
braniti nedov., F
23,
abarcere, prepovédati,
brániti, odbraniti;
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati,
braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati;
defendere, braniti, ṡagovoriti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
inhibere, prepovedati,
braniti, ṡabraniti;
obsistere, ṡuparſtati,
braniti, ṡadarṡhovati;
prohibere, prepoveidati,
braniti, ṡabraniti;
propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè;
stipare, obſtopiti, inu
braniti;
tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati;
tutari, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
cepetati nedov., supplodere, s'nogami
zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
deklica ž, F
9,
constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno
deklizo ob diviſtvu perpravi;
illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú;
nympha, ena nevéſta,
dekliza, goſpodizhna;
puella nubilis, dékliza na moṡhtvu;
violare virginem, eni
déklizi ſylo ſturiti;
virgo, diviza,
dékliza, deizhla;
virgo sub capillis, deikliza pod kitami;
viripotens, ena
dékliza ẛa moṡhtvú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
devištvo s, F
5,
alma haebraicè, ẛakritje tega
diviṡhtva;
constuprare, s'deklizo greſhiti,
diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob
diviſtvu perpravi;
devirginare, diviſhtvu vṡèti;
virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
duh1 m, F
15,
cacademon, ta hudi
dúh;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga
duhá biti. 2.Esdr:5;
daemon, en
Dúh tega ṡnanîa;
excorcizare, hudiga
duhá ṡaklinati, panovati, preganîati;
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga
duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden;
fervens spiritu, v'duhu gorèzh;
infernae umbrae, paklenṡki
duhovi;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi
dúh;
lares penates, domazhi
duhovi, ali boguvi;
malus genius, malyk, ali
dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
motio, nagibanîe:
v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S:
Dúha;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga
duhá;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga
Duhá napolnêni;
spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega
duhá;
umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
faliti dov., F
3,
allucinor, -ari, faliti, ẛmotiti ſe;
errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti,
faliti;
erravit, an potius insanivit? ali
je falil, ali je ob pamet perſhel?
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
feržmajt ž, F
4,
calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba,
ferṡhmait;
impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu
fershmaiti;
scoma, -tis, ena
ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe,
k'fershmaiti vun pahniti;
supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od
ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
god1 m, F
3,
peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt, kateri ob velikih
godeih, inu ohzetih, moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt;
sacer dies, gúd;
solemnitates, godovi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gvišen prid., F
23,
armelausia, enu
gviſhnu oblazhilu;
axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali
gviſhnu rezhenîe;
certus, -a, -um, gviſhin, gotou;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en
gviſhen deil Neba;
effata templa, Cerque s'enimi
gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane;
febres statae, marṡlize, katere ob enim
gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
hyn, ena
gviſhna mèra. Ezech:14;
indubitabilis, -le, nezviblajozh,
gviſhen;
indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú;
manifestarius, -a, -um, ena
gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti;
moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim
gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka;
pax explorata, en
gviſhen, inu ṡaṡhihran myr;
pectora certa, gviſhen inu obſtojezh;
perfidelis, cilú ṡveiſt, inu
gviſhen;
perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu
gviſhin;
ratus, -a, -um, poterjen, gotou,
gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu;
sacoma, -matis, ena
gviſhna mèra, ali vaga;
scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak;
sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih,
gviſhin, pravizhniga ſerzá;
stati reditus, gviſhni perhodki;
status, -a, -um, ſtánovit,
gviſhin, poſtavlen de ne pade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hruška ž, F
15,
colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk,
hruſhik, pogazhe,
etc:; cruda pyra, ſrove
hruṡhke;
crustumium, ardezhkaſte hruṡhke;
cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe;
elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena
hruſhka;
hordeacium, muṡhkatelize =
hruṡhke;
onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih;
pyraster, te kiſſile drobne
hruṡhke, ali liſnika;
pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád;
pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela
hruṡhka;
pyrus, -ri, ena
hruṡhka, drivú;
sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle;
tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr
hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena
hruṡhka;
vinum pyraceum, is
hruſhik vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
izbijen del., elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tlá verṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iz hod (iz'hod) m, F
8,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga
is hoda, do ſonzhniga ṡahoda;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu
iṡ hoda yṡzhe;
egreſsus, -us, vun hojenîe,
is'hod;
exortus, -us, is hod;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni
is hod, ſonza is hajanîe;
origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú,
is hod;
orto sole, ob ſonzhnim
is'hodu;
vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga
is'hoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jesen ž, F
3,
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na
jeſſen;
autumnus, jeſſen;
vindemiola, -ae, ena vboga
jeſſen s'malu groṡdjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jesenski prid., F
5,
autumnalis, jeſſenski;
calathiana, ena plava
jeſſenska rosha s'grenkim korenîam;
coroneola, ena
jeſſenṡka roṡha, katera na ternîu raſte, ob
jeſſenṡkim zhaſſu;
oporinus, -a, -um, jeſſenṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jeza ž, F
11,
bilis, ṡholzh,
jeṡa;
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe,
jeṡa;
exardere ira, od ſerda, inu
jeṡe ſe vuṡhgati;
excandescere, ſe reṡlobiti, od
jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti;
fervere ira, od
jeṡe vréti;
indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt,
jeṡa;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od
jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
rancor, -oris, ſerd,
jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od
jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od
jeṡe;
supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od
jeṡe, od ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
junački prid., F
22,
adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona,
junazhka zháſt;
androgo, ena ṡhena mozhniga
junazhkiga ſerzá;
animosus, ſerzhán,
junazhki;
antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro;
authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon;
balteus, baltheus, pinta,
junazhki paṡ, s'rinkami;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe
junazhku;
egregius, -a, -um, imeniten,
junazhki;
egregÿ homines, junazhki ludjè;
fortis, et hoc forte, mozhán,
junazhki, ſtanoviten, kripák;
fortis in armis, junazhki v'oroṡhju;
gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik,
junazhki;
heroicus, -a, -um, viteṡhki,
junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe;
intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán,
junazhki;
mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi;
magnanimus, -a, -um, junazhki;
manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh;
manubialis, -le, tu kar je od tega
junazhkiga dobizhka;
propugnator, -oris, en
junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta;
sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega;
stemma, -tis, en kranzil s'róṡh:
junazhku djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
klagovanje s, F
17,
comploratio, s'drugim jokanîe,
klagovanîe;
dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali
klagovanîa;
ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku
klagovanîe;
implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu
s'klagovanîam proſſiti;
lamentabilis, -le, vrédnu
klagovanîa, jamranṡki;
lamentabiliter, s'jamraniam,
s'klagovanîam;
lamentum, -ti, milu
s'klagovanîam vpitje;
leſsus, -us, javkanîe, inu
klagovanîe zhes eniga mertviza;
luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali
klagovanîe pomeini;
luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe,
klagovanîe, ṡhalovanîe;
lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar
h'klagovanîu ſliſhi;
planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe;
plangor, -oris, ſerzhnu
klagovanîe, inu ob tlá metanîe;
praeficae, -arum, najete ṡhene
h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi;
questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe;
threnos, klagovanîe;
ululatus, -tus, tulenîe,
klagovanîe, pſou ṡavianîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
leta zaim., F
46,
ad haec, zhes
letú;
ad hunc modum, v'letó visho;
cis, citra, na
leti ſtrani;
haec, letá, tá;
haec effecta dabo, jeſt bóm
lete rizhy opravil;
hic, haec, hoc, letá, tá,
letú;
hornotinus, -a, -um, letega leita, leitoſhnî;
hunc virum, letega moṡhá;
id, letú, onú;
in hoc tractu, v'letem kraju;
neuter, -ra, -rum, oben, niti
letá, niti uni;
ordinariè hoc tempore, ṡkorai vſelei ob
letem zhaſſu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ljubo sam., F
6,
addicere, odlozhiti,
salubi[!] iméti, ſebi perſoditi;
addictus, -a, -um, perlublen, kir eniga ẛa
lubu ima, inu dobru hozhe;
amo, -are, lubiti, ẛa
lubu iméti;
diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa
lubu iméti;
orbus, -a, -um, ſléiherni, kateri ob kai
lubiga pride;
plebicula, -ae, kateri tá gmain folk ṡa
lubu ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lopiti dov., collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai
lopiti, ob tú drugu tlézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
loter m, F
11,
deflorator, en
loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi;
exugitator, en ſhpotliviz, ena ṡdraṡhba, en
loter;
fornicator, kurbier,
lotar;
furcifer, gavgar,
loter, galge vréden;
incontinens, -tis, neṡderṡhani
lotar, nezhiſt;
nebulo, lotar, ṡlozheṡtnik, fretar;
peoplos, lotri, kateri poginejo od velikega kurbanîa;
planus, -ni, en
loter, golúf, ṡapelavez;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani
loter, en loterṡki fant;
scurrans, -tis, en neſramni
loter;
sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty
lotri v'kupai ſhajajo;
prim. lotar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lotiti se dov., F
6,
adoriri, s'djanîam, ali s'beſſédo
ſe eniga
lotiti;
adorsus est me, ſe je mene
lotil;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
febris semitertiana, kir
ſe zhovéka en dán dvakrat
loti, drugi dán li enkrat;
febris tertiana notha, katera
ſe zhlovéka
loti, de nevei prou, ob katerim zhaſſu ima priti;
invadere, na eniga planiti,
ſe ga
lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
metanje1 s, F
10,
colluctatio, ſhtritanîe, voiṡkovanîe,
metanîe;
exaggeratio, gori na kúp
metanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis
metanîe, vloṡhenîe;
lucta, -ae, arvanîe,
metanîe, ſhtritanîe, aruvanîe, ali ruvanka;
luctatus, -us, metanîe ṡa mozhnúſt;
palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali
metanîe;
palaestricus, -a, -um, kar h'takimu ṡkuſhanîu, ali
metanîu ſluṡhi, ali ſliſhi;
pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa
metanîe, ali luzhanîe noſſi;
plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá
metanîe;
projectio, projectus, -us, luzhanîe,
metanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
milja ž, F
4,
Belus, -li, ena tekozha vodiza, dvei lashki
mili od méſta Ptolomaida, ima glashovat peiſſik;
milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena
myla, tavṡhent ſtopyn;
parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu
mile, 13000 ſhulinou;
sabbathi iter: ena laṡhka
mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob ſabbotah daile hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mrzlica ž, F
15,
arida febris, merẛliza s'vrozhino;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po
merṡlizi;
causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha
merẛliza;
discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti;
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
febrire, febricitare, marṡlizo iméti;
febris, marṡliza;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè
marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride;
febris pestilens, tá kuṡhna
marṡliza;
febris putrida, tá gnyla
marṡliza;
intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride;
paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik;
recidiva febris, naṡai povernêna
marṡliza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
na predl., F
1246, I. s tožilnikom
ablocare, poſſoditi,
na puſſodo dati;
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu
na jeſſen;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt
na ſmertno vro;
bipartire, na dvuje deliti;
choreuma, -tis, ena péſſim
na plès, pleſna péſſim;
commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti,
na ẛnanie dati;
connubere, ſe oṡheniti,
na ẛakon ſtopiti;
deorsum, doli, v'dúl,
na v'dúl;
devolutum est ad me, je
na me padlu;
emere bona fide, na vupanîe, ali
na dobro vero kupiti;
fusè, na dolgu;
levam tenere, na levu ſe derṡhati;
masculescere, moṡhko naturo
na ſe vṡèti; II. z mestnikom
absconditè, na ẛkrivnim;
abstractè, na ſamoti, odvleizhnu;
acupedius, hitir
na nogah h'teikanîu;
in, na;
in agro, na puli;
loco alterius, na meiſti eniga druṡiga;
objacere, na pooti biti,
na pooti leṡhati;
peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama
na vſim ſveiti;
secretó, na ṡkrivnim;
vices, vice, na meiſti;
prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F
6,
capitelum, glaviza
na ſtebru;
intenſ
ive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.;
mancipio dare, na prodajo poſtavlati;
mancipium, na predajo poſtavlen;
patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant.
[74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat
na gavgah visy;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nadležno prisl., F
7,
fastidiosè, oſtudnu, prevṡètnu, nepokoinu,
nedleshnu;
importunè, nikar ob pravim zhaſſu,
nedlèṡhnu;
incommodè, nedléṡhnu;
molestè, nadleṡhnu, ṡabavnu;
perincommodè, cilú
nedleṡhnu;
permolestè, nedleṡhnu;
submolestè, enu malu
nedleṡhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nekaj zaim., F
5,
aliquid, neikai, keikai;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú;
inest in amore fructus, v'lubéṡni je
neikai vṡhitka;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je
neikai v'vodi vidil;
machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
noč ž, F
21,
advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti,
núzh perhajati;
advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai
núzh, ſe nozhy,
núzh perhaja;
aequinoctium, -tÿ, dán inu
núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen;
festum Pashatis, velika
núzh, vuṡam;
H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu
nuzh glyh;
insomnem ducere noctem, célo
nuzh ne ſpati;
nox, -tis, núzh;
nox illunis, núzh pres lune, temma;
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika
núzh;
perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe:
núzh inu dán ṡeliṡzhe;
pernoctare, zhes
núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti;
pernox, -ctis, célo
núzh, zhes ceilo
núzh;
trinoctialis, -le, tréh
nozhy, kar try
nozhy dolgu tarpy;
trinoctium, -ÿ, try
nozhy po rèdu, try
nozhy ena ṡa drugo;
urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe,
núzh inu dán;
prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nos m, F
24,
adagia sunt: s'nuſſam mardajo;
carcinodes, -dis, rak, ali bolezhina
v'noſſi;
denasare, nus odreṡati, ob
nus perpraviti;
errhinum, arznia ṡa
nuṡ;
lacuna, jamiza pod
nuſſam;
myxa, -ae, is
noſſá ſhmerkel, otrinik;
nasus, -i, núṡ;
nasus aquilinus, dolg
núṡ;
profluvium narium, kryi tezhenîe
s'nuſſa;
vibriſsae, -arum, te dlake
v'noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obnoreti dov., F
2,
delirare, ob um, ali pamet priti,
obnorreti, norreiti;
insanire, vſtezhi,
obnoreiti, ob pamet poiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obropan del., F
9,
compilatus, obrupan, okraden;
depraedatus, porublen,
obrupan, paidaſh;
direptus, -a, -um, obrupan, prózh vṡèt, porublen;
expilatus, -a, -um, cilú do dlake
obrupan;
praedatitia bona, tú
obrupanu blagú;
privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel;
spoliatus, -a, -um, opleinen,
obrupan;
viduatus, -a, -um, obrupan, opleinen;
viduus, -a, -um, opleinen,
obrupan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obseden del., F
6,
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti,
óbſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je
obſeden;
lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga;
obseſsus, -a, -um, obdán, oblèṡhen,
obſeden;
phanaticus, vel fanaticus, pres pameti,
obſeden;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá
obſedena druṡhba teh ſveitnikou, ali ratnih goſpudou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ogoljufati dov., F
12,
cautar, tá kir ẛaṡhihra, inu merka, da
ſe ne
ogolufá;
circumscribere, eniga
ogolufati, prenoriti;
circumvenire, oziganiti,
ogolufati, ſtreizhi;
colludere tertium, tega tretjiga
ogolufati;
decipere, ogolufati, obnorriti, prevézhati, premotiti, prenorriti;
defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni perpraviti;
eludere, obnoriti,
ogolufati, ṡaſhpotati;
facere fucum, na ṡkrivnim
ogolufati;
fallere, s'dobro beſſédo
ogolufati, mamiti, obnoriti;
frustrare, ogolufati, ṡamuditi, ṡgubiti;
inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati,
ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti;
insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu
ogolufati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ohcet ž, F
4,
infirmae nuptiae, ſlaba
ohzet, ṡhleht, kumern;
nuptiae, -arum, ohzet;
peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvant, kateri ob velikih godeih, inu
ohzetih moṡhie, inu ṡhene noſſio;
repotia, -orum, goſtovanîa po
ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
omivati nedov., natatoria sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali
omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
opotakniti se dov., scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar
ſe eden
opotakne, ṡblaṡnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
osiroteti dov., depauperare, et depauperari, obuṡhati,
oſrotéti, k'ſromaku ſturiti, ob blagú priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oslabeti dov., F
2,
deficere, obnemagati,
oſlabéti;
enervari, oſlabeiti, ob múzh priti, ſlab postati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oslepeti dov., F
4,
caecare, eniga
oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti;
eluscare, oſlipéti, enimu ozhy ſtekniti;
excaecare, oſlipéti, ozhy ṡtakniti;
obceacare, vel occecare, oſſlipéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pahniti dov., F
16,
contrudere, po syli
pahniti;
dejicere, doli vrezhi,
pahniti;
detrudere, doli
pahniti, poriniti;
ejicere, vun vrézhi, vun
pahniti, odpahniti, odvrézhi;
eliminare, pred vrata vunkai
pahniti, zhes prag
pahniti;
explodere, iṡterliti, vun
pahniti;
extrudere, vun
pahniti, ſpahniti;
intrudere, notar
pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati;
palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje
pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
praecipitare, doli
pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti;
prosternere, doli pobiti, vreizhi,
pahniti;
proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali
pahniti;
rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai
pahne;
retrudere, naṡai
pahniti, naṡai poriniti;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun
pahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pasji prid., F
23,
appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt;
canaria lappa, paſja trava;
canicida, kateri pſsa vbye,
paſji rabeln;
canarius, caninus, paſji;
caniculares, paſji dnevi;
caninus, paſji;
cistus, paſja roṡha;
conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali
paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen;
cynifex, ena
paſja muha;
cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena
paſja glava;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi
paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cynosorchis, podleiſſek, ali
paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort;
dies caniculares, paſji dnèvi;
etesiae, vétri
v'paſjih dnèvih;
latratus, -us, tu
paſje lajanîe;
millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati,
paſje ogerlu;
parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob
paſjih dnèvih ṡkrÿe;
ricinus, -ni, en kloṡh,
paſja vuṡh;
rostrum canum, paſji gobiz;
sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda;
solanum, -ni, nozhna ſénza:
paſje jagode, ṡeliṡzhe;
trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pasti1 dov., F
56,
cadere, paſti, padati;
corruere, doli
paſti;
gramina candent, je velika ſlana
padla;
obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini
padlu;
occidere, âb ob, et cado, doli
paſti, tiá
paſti, ṡahajati;
procidere, doli
paſti, na tlá
paſti;
recidere, ṡupèt
paſti, naṡai
paſti;
ruere, paſti, doli
paſti;
vetustate corruit, od ſtaroſti je doli
padil;
prim. padeč, paden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pobrati dov., F
3,
depeculari, obrupati, vſe
pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti;
elapidare, kamenîe ſtreibiti,
pobrati, vun vreizhi;
recolligere, ṡupèt
pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
počivati nedov., F
14,
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter
pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti,
pozhivati;
chroniſsare, djanîa piſſati: tudi
pozhivati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati;
cubare, leṡhati, ſpati,
pozhivati;
interquiescere, v'meis
pozhivati, v'zhaſſi
pozhivati, pokoi iméti;
meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali
pozhivati. Job.24;
pausare, poſtati,
pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati;
quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti;
recubare, leṡhati,
pozhivati;
recumbere in herba, na travi leṡhati, ali
pozhivati;
requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pogled m, F
23,
acies oculorum, oſter, inu biſter
pogled;
aspectus, pogled;
conspectus, -us, pogled;
lusciosus, -a, -um, eniga kratkiga
poglèda;
obfuscare, pogled jemati, obtemniti;
orbus, -a, -um, tudi tá kateri je ob
pogled perſhel;
visus torvus, grd
pogled, ſtraſhán
pogled, ali obras
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pohišten prid., scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe ob tergih na prudai noſſio ... od ... partenine, ſleherniga
pohiſ[h]tniga orodja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pohujšanje s, F
5,
deterioratio, pohuiſhanîe;
offendiculum, -li, pohuiſhanîe, ſpotaknenîe;
scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti,
pohuiſhanîe dajati;
scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt;
scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil,
pohuiſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pokrajina ž, F
5,
confinia, fines, pokraine, meje;
fines, pokraine, kraji;
miles limitarius, na
pokraini ſoldat;
propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene
pokraine, ali méſta;
terminus, -ni, meinyk, koniz, krai,
pokraina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potopiti se dov., F
3,
mergi, ſe topiti, ali
potopiti, ṡagreṡniti;
naufragio perire, ſe potopiti, vtoniti;
naufragus, -gi, tá katerimu
ſe ladje reṡbyejo, ali
potopè, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
praznik m, F
22,
celebritas, celebratio, en imenitin s'hód ali
praṡnik;
dies festus, praṡnik;
feriae, -arum, praṡnik, praṡnizhni dnèvi;
festivitas, praſnik;
festum, -ti, praṡnik;
encaenia, ponovlenîe teh
praṡnikou, cerqueniga ṡhegnanîa. Joa:10;
peplus, -li, en ṡa viſſoke
praṡnike gvánt, kateri ob velikih godeih, inu ohzetih moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt;
scenophegia, praṡnik teh utt;
solemnitas, obhajanîe,
praṡnik, s'hodiṡzhe, viſſok
praṡnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prestrašen del., F
15,
attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên;
consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen;
conterritus, ẛbojèz,
preſtraſhen;
conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen;
exanimis, preſtraſhen, na pol mertou;
exterritus, -a, -um, vſtraſhen,
preſtraſhen;
infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne
preſtraſhen;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden
preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil;
pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán,
preſtraſhen;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán;
perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen,
preſtraſhen;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen,
preſtraſhen;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán;
stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha,
preſtraſhen;
trepidulus, -a, -um, enu malu
preſtraſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razbiti se dov., naufragus, -gi, tá katerimu
ſe ladje
reṡbyejo, ali potopé, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
raztrupati dov., F
4,
allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti,
reſtrupati;
confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi,
reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti;
derumpere, reſtrumpati, reſtergati,
reſtrupati;
infringere, notar ṡlomiti, predréti,
reſtrupati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ribnik m, F
5,
cetaria, en velik
ribnik ẛa te velike ribe;
ichtyotrophium, en
ribnik, ali veyer;
natatoris sylöe, en
Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio;
piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali
k'ribnikom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sen m, F
13,
addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en
ſen ſturiti;
caros, en terd
ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti;
concubium noctis, pervi nozhni
ſen, nozhna tihoſt;
conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga
ſná;
edormiscere somnum, en dober
ſen ſturiti;
expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od
ſná;
lethargus, -gi, lethargia, -ae, ſmertni
ſen, mertviza;
levisomnus, -a, -um, lahkiga
ſná, kateri ſe lahku ṡbudy;
medicamentum soporiferum, [arznia] katera
ſen perneſſe, ali ſpanîe;
pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob
ſen pride;
somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe;
urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa;
veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni
ſen, mertviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
siromak m, F
4,
depauperare, et depauperari, obuṡhati, oſrotéti,
k'ſromaku ſturiti, ob blagú priti;
indiguus, -a, -um, vbóg, potrében,
ṡromák;
inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma,
ſromák, vbuṡhiz;
pupillus, -li, et pupilla, -ae, ena ſyrota, en
ſromók, edenzhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skriti se dov., F
4,
delitere, delitescere, ṡkriven biti,
ſe ṡkriti;
latere, ſe ṡkriti, ṡkrit biti, ali leṡhati;
latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer
ſe more eden
ṡkriti, ali ṡaleiſti;
parra, -ae, ena tyza, katera
ſe vſelei ob paſjih dnèvih
ṡkrije
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
slab prid., F
38,
analectes, ſlábe pameti;
enervare, ſlabiga ſturiti, ob múzh perpraviti, múzh vṡèti;
enervatus, -a, -um, preṡ mozhy,
ſláb, nevézhen;
flaccescere, uvèlu ali
ſlabú perhajati;
iners membris, ſlabih glidou;
invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy;
labefacere, labefactare, ſhvoh, ali
ſlabú ſturiti, omamiti;
labefieri, ſlab perhajati, oſlabiti;
langvere, ſláb, mlahou, v'viel biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou, v'viel;
meraculus, -a, -um, enu
ſlabu vinu, v'katerim je malu vodé;
oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter, mlahau, omahliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
slepiti nedov., caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti,
ſlipiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spotakniti se dov., F
3,
allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti,
ſe ẛadéti,
ſpotakniti, reſtrupati;
cespitare, ſe ſpotakniti;
labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
srčan prid., F
19,
animare, ſerzhniga ſturiti;
animosus, ſerzhán, junazhki;
ardens, gorèzh,
ſerzhán;
arrigere aliquem, eniga mozhniga,
ſerzhniga, veſſeliga ſturiti;
audax, ferbeṡhin,
ſerzhán;
cardia, -ae, ſerzhna boléẛen, omadleviza, na ẛhlizhizi bolezhina;
contritio, prava grevinga, ſtrenîe,
ſerzhna ṡhaloſt;
cordatus, -a, -um, ſerzhán;
cordolium, vel cordilium, ſerzhna boléẛen;
dolor cordis, ſerzhna ṡhaloſt;
emphasis, lipú,
ſerzhnu, dopadajezhe govorjenîe;
impavidus, -a, -um, nepreſtraſhen, nevſtraſhen,
ſerzhán;
imploratio, ſerzhna proſhnîa;
ingens animi, ſylnu
ſerzhán;
intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi,
ſerzhán, junazhki;
miles triarius, en iṡkuſheni
ſarzhni ṡholnèr, ſtari junak;
plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe;
praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih,
ſarzhna jamiza, oſſerzhje;
viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe;
prim. pri srčen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
starina ž, scruta, -orum, vſe ṡhlaht
ſtarine, katere ſe ob tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih, od ṡheleṡja, gvanta, buqui, oroṡhjá, partenine, ſléherniga pohiſtniga orodja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
strašiti nedov., F
4,
evohe, vel evhoe, vpitje eniga, kateri ob pamet grè inu ludy
ſtraſhi;
horrificare, ſtraſhiti;
terrere, ſtraſhiti, vſtraſhiti, preſtraſhiti;
territare, ſtraſhiti, vezhkrat vſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
strup m, F
14,
amuletum, arznia ẛuper
ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe;
antidotum, arznia ẛa
ſtrup pregnati;
antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá
ſtrúp;
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare,
ſtrup ṡholzou;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr
ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima
ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
philtra, -orum, je ena ſorta
ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
toxicum, -ci, ſtrúp;
veneficus, -ci, zupernik,
s'ſtrupom ṡavdajaviz;
venenarius, -rÿ, kateri
ſtrúp predaja, ali nuza;
venenum, -ni, ſtrúp;
virus, en ſmardezhi
ſtrup;
virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi
ſtrúp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
svoje sam., F
4,
naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladjè reṡbyejo, ali potopé, obuṡha, inu ob tú
ſvoje pride;
partitus est suos, on je te
ſvoje reṡdelil;
profligati homines, ṡhleht ludè, kateri ſo tú
ſvoje ṡadjali;
profligator, ṡadejaviz, kateri je tú
ſvoje s'poṡhreſhnoſtjo pregnal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
štata ž, F
3,
natura, ſhega,
ṡhtata, natura;
sibi non potest ullo auxilio, on ne more ſebi
k'ṡhtati biti;
viribus destitui, ob múzh priti, nyzh biti ſebi
h'ṡhtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trg2 m, F
2,
forum, terg, pláz;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe ob
tergih na prudai noſſio, ṡlaſti v'tih velikih méſtih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trnje s, F
11,
coroneola, ena jeſſenṡka roṡha, katera na
ternîu raſte, ob jeſſenṡkim zhaſſu;
cynosbata, ardezhe jagode na ſhpizhaſtim
ternîu;
dumetum, enu meiſtu polnu
ternîa, en
ternîa bórſht, garmovje, rubidje, ternovina;
dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen
ternîa inu rubidja;
omnis generis spinae, ſléherne ſorte
ternîe, rubide;
rhamnus, -ni, en ternou garm, glog,
ternîe. Jud:9.v.14;
senticetum, -ti, enu meiſtu polhinu
ternîa;
sepimentum, -ti, graja s'protja ali
ternîa, ograja, plút;
spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin
ternîa, ternou;
vepres, tarnîe, garmuvje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
um m, F
8,
delirare, ob
um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti;
mens, -tis, miſſel, premiſſelk,
um, pamét;
mentis compos, dobri per
umi, ali pameti;
propaſsio, naglu giblenîe tega
uma, ṡkuṡi fraivolnu odlozhenîe, dobriga, ali hudiga djanîa;
prothymia, -ae, enu veſſelu lahku ſerzè, dobra vola, en veſſel
um;
ratio, -onis, um, pamet;
sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil;
sensus, -us, pozhutik,
um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vahtanje s, F
4,
pervigilatio, vſeṡkuṡi
vahtanîe, zhuvanîe;
pervigilium, -lÿ, tú dolgu
vahtanîe, de eden ob ſen pride;
speculatorius, -a, -um, kar ſliſhi h'ṡhpeganîu, ali
vahtanîu;
vigiliae, vahtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
varih m, F
10,
angelus custos, nas ṡvéſti
varih;
camparius, pula
varih;
cubicularius, kamerling, ṡhivota
varih, kambrar;
falsus tutor, en fólṡh
varih;
phylacista, -ae, varih per teh keihah;
propugnator, -oris, en junazhki
varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta;
sicophanta, en fig
varih,
pro calumniatore accipitur; submotor, -oris, en
varih per davrih;
thesaurarius, -rÿ, ſhazou
varih, ali kluzhár;
vinitor, -oris, vinogradou
varih, ali kopázh, ali gornik, weinzerle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vojska ž, F
92,
armare, voiṡkó ẛbirati;
bellum, voiska, voiskovanîe, ẛhovd;
bellum inferre, ẛazheti
voiskó;
exercitus, voiṡka, voiṡke kardelu;
expertus belli, na
voiṡki iṡkuſhen;
fundere hostes, voiṡkó reṡbyti;
impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na
voiṡki bagaṡhe;
inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno
voiṡkó podati;
internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza pobyena;
laena, -ae, nékadanî na
voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten;
militia, -ae, voiṡka, ṡhovd, ṡhold;
propugnare, braniti ob zhaſſu te
voiṡkè;
tormentum bellicum, ṡhtúk na
voiṡki;
turmalis, -le, kar eni
voiṡki, ali kardelu ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vpitje s, F
5,
clamor, krizh, vpienîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu
vpitje;
evohe, vel evhoe, vpitje eniga, kateri ob pamet grè inu ludy ſtraſhi;
exclamatio, vpitje;
lamentum, -ti, milu s'klagovanîam
vpitje;
vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe;
prim. vpijenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vržen del., F
21,
conjectus, verṡhen;
ejectus, -a, -um, vun
verṡhen, odgnan;
elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tlá
verṡhen;
injectus, -a, -um, notar
verṡhen, pahnên;
interjectus, -a, -um, v'meis
verṡhen;
jactatus, -a, -um, ſem ter tia
verṡhen;
objectus, -a, -um, naprei
verṡhen;
projectus, -a, -um, delezh
verṡhen, tiá prózh
verṡhen, verṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zadeti se dov., F
2,
allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti,
ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati;
impingere, ſe ṡadeiti, vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zahajati2 nedov., F
2,
occidere, âb ob, et cado, doli paſti, tiá paſti,
ṡahajati;
sol occidit, ſonze
ṡahaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zato vez., F
11,
idcircò, ẛatorai,
ẛatú;
igitur, ṡatú, ṡatorai, tadai;
itaque, ṡatú, ṡa tega volo, tadai;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr detela,
ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela;
melanurus, -ri, ena morṡka riba, po laṡhku ochial imenovana,
ṡatú kir velike ozhy ima;
proin, proinde, ṡatú, ṡatorai;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo;
quapropter, ṡatú, ob tú, ṡa tega volo;
quare, ṡakai,
ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu;
quia, ṡakai,
ṡatú;
quod, kateru,
ṡatú, de;
prim. ta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zatoraj vez., F
10,
enim verò, ẛatorai;
ergo, tadai,
ṡatorai;
idcircò, ẛatorai, ẛatú;
ideo, ob tú,
ṡatorai, ṡa tega volo;
igitur, ṡatú,
ṡatorai, tadai;
murex, -cis, leta pouṡh ima ṡhpize kakòr krampize,
ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti krampizi, kateri ſe noſſio po ledu;
phalangium, -gÿ, ena ſorta prehudiga paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy,
ṡatorai ſe imenuje ṡemlè paik;
proin, proinde, ṡatú,
ṡatorai;
quare, ṡakai, ṡatú,
ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu;
undè, od kod,
ṡatorai, s'zhim, od kodai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zblaznost ž, scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne,
ṡblaṡnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zrel prid., F
15,
abscéſsus, -us, en
ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina;
ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu;
ematurescere, ẛoriti,
ẛrélu biti;
maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti;
maturescens, ṡrél perhajozhi;
maturiſsimus, cilú do konza
ṡrél;
maturus, -a, -um, ṡrél;
poma praecocia, per zaiti
ṡreila jabulka;
poma serotina, poṡnu
ṡreila jabulka;
praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei
ṡrélu, kakòr tú drugu;
praecoquus, -a, -um, ṡgudai
ṡrel;
praecox, -cis, ṡgudai
ṡrél, pred pravim zhaſſam godán;
sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi
ṡréle;
suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina
ṡréla biti, ali gnoinu perhajati;
uvae precociae, per zaitu
ṡreilu groṡdje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
žetva ž, F
6,
impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti
k'ṡhetvi;
in diebus messis, obṡhetvi;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh
ṡhetve;
meſsis, -sis, ṡhetva;
meſsorius, -a, -um, kar
k'ṡhetvi ſliſhi;
sementinum pyra, hruṡhke ob
ṡhetvi ṡréle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dajati nedov., F
55,
adindere, notar
dajati;
aromatizare, leip dúh od ſebe
dajati;
benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin
dajati;
corrumpere donis, mitta
dajati, ṡamititi;
cyathiſsare, natakati, pyti
dajati;
datare, dajati, ob enim dati;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more
dajati;
horrisonus, -a, -um, kar
daje enu groṡovitu ſhumenîe;
illustrans, kar ſvitlobo
daje;
inspirare, nadahniti, notar
dajati, notar pihati;
intervomere, v'meis bluvati, zhes
dajati;
largiri, obilnu dati,
dajati;
munificare, dary, ali ſhenkinge
dajati;
nauseam facere, gnuſobo
dajati;
olere, diſhati, dúh
dajati;
operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem
daje;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka
dajejo;
prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai
daje, inu ṡapraula;
roborare, múzh
dajati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes
dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dopuščen del., sabbati iter: ena laṡhka mila, ṡakai nei bilú
dopuṡzhenu ob Sabbotah daile hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
en štev., communis natus, rojen od
enega ozheta, inu od
ene matere;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na
eni ſtrani boly;
palmaris, -re, s'en pedain dolg, ali
s'eno dlán ſhirók;
super, -ris, vglih mère, ṡkorai
ene glihe,
ene mère;
prim. eden, ob enem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jok m, F
7,
elugere, objokati, od
joka puſtiti, ſe ṡjokati;
fletus, -us, jok, jokanîe;
implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
imploratus, -a, -um, s'jokam proſhen;
lachrymabilis, -le, joka vréden;
oculos effelere, od
joka ob ozhy priti;
vagitus, -tus, maihinih otrúk
jók, ali jokanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
košnja ž, F
2,
foenisecium, -ji, ob
koſhnî, koſhnîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ljub prid., F
6,
charus, lúb, drág, lubeṡniu;
dilectus, lub, iṡvolen;
lamuel, vel jamuel, Bogú
lub. Prov:31;
orbare, eniga perpraviti ob eno
lubo reizh, opleiniti;
rabbi, lubi moiſter. Matth:20;
rabboni, lubi moiſter. Marci:10
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
moč ž, F
67,
abrogare, múzh odvsèti;
authoritas, obláſt,
muzh inu obláſt;
dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti,
s'mozhjó reṡbiti;
efficacia, múzh, kraft;
efficienter, is popolnama
mozhy, lúzh pride is popolnama
mozhy tega ſonza;
forticulus, -a, -um, per maihini
mozhi;
Gabriel, múzh Boṡhya;
jus habere in aliquem, zhes eniga iméti
múzh inu obláſt;
obnixe, ſylnu, s'vſo
mozhjó, lipú;
pervigere, v'ti narbulſhi
mozhi oſtati;
robustus, -a, -um, ſylnú mozhán, inu kripák, dobru per
mozhi;
viribus destitui, ob
múzh priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odrezati dov., F
14,
abscídere, odréẛati;
abscíndere, prózh
odréẛati;
ad vivum resecare, do ṡhiviga
odréṡati;
amputo, -are, odſékati,
odréẛati, obréẛati;
denasare, nus
odréṡati, ob nus perpraviti;
elingvare, jeṡik
odréṡati;
malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera
ſe odreṡhe inu pogroba;
praecidere, preſékati, odſékati,
odréṡati;
praesegmen, -nis, odreiṡik, kar
ſe prózh
odreiṡhe, ali odſeik;
recidere, â caedo, odſékati,
odréṡati;
rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati,
odréṡati, odreṡovati;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó
odréṡhe;
sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar
ſe od nyh
odreiṡhe;
supputare, ſpodreiṡati, ſpúd
odreiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
opleniti dov., F
3,
degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti obrupati;
orbare, eniga perpraviti ob eno lubo reizh,
opleiniti: v'ſyroṡzhino perpraviti;
viduare, obuduviti,
opleiniti, opuliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
petelinov prid., F
2,
crista galli, petelinova roṡha, grebèn;
sub galli cantu, ob
petelinovim peitju
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
poldne s, F
2,
auster, júg, dulanî veter, od
puldne;
meridiari, ob
poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
praznovati nedov., F
6,
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti;
concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati;
feriari, praṡnovati;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne
praṡnovati, praṡnika ne darṡhati;
sabbatizare, ob Sabbotah
praṡnovati. Lev:25;
vacare, praṡnovati, poſtavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
siroščina ž, F
2,
orbare, eniga perpraviti ob eno lubo reizh, opleiniti:
v'ſyroṡzhino perpraviti;
orbitas, ſyroṡzhina, ſyrotúſt, ṡguba, ṡgublenîe ene lubeṡnive rizhy, pomankanîe teh ſtariſhih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ta zaim., F
1974,
aliòquin, aliòqui, ſicer, pres
tega;
althea, -ae, tá beili ſliṡ;
anguli populorum, ſo
ty firṡhti zheṡ folke;
balatus, blejanîe
teh ováz;
caelites, ty Nebeṡhki;
citra, od
te ſtrani, na
ti ſtrani;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali
te ṡhilize na katerih
tá jaiza viſſè;
datum, tú danu;
diuturnitas, -tis, dolgoſt
tiga zhaſſa;
haec, letá,
tá;
hi, hae, haec, ty, te, tá;
hoc, tú, letú;
horsum, na
tó ſtran;
huic, timu;
huius, tega;
ideo, ob
tú, ṡatorai, ṡa
tega volo;
magi, ty modri;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu
ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi;
probaliter, ṡkorai de je
timu takú;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa
tega volo;
quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo,
ṡatega volo;
series, -ei, verſta, ena verſta po
ti drugi;
sinus oculi, teh ozhy votlina;
umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi;
verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta
te ſramoſti
tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F
3,
aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed;
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63].
Ta male tat na gavgah visy
Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
volja ž, F
60,
arbitrium, obláſt, ſvoja
vola, dobra
vola;
bono animo eſse, biti dobre
vole;
intuitu ipsius, ṡa
volo nîega;
libens, -tis, rad, s'dobro
volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury;
neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe
volo, potrébnu;
ob, ṡa, ṡa
volo;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega
volo;
quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy
volo, ṡa tega
volo;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ
volo, ṡa tega
volo, h'zhemu;
secundum arbitrium, po
voli;
voluntas, vola, povela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vzteči dov., F
3,
insanire, vſtezhi, obnoreiti, ob pamet poiti;
rabiare, uſtezhi, ſe ṡlobiti;
saevire, divjati, ſe ṡlobiti,
vſtezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
živeti nedov., F
38,
advivere, ẛhivéti, dale
ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti;
aeternare, vézhnu
ẛhivéti;
coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai
ẛhivejo;
ducere aetatem in otio, v'linobi
ṡhivéti;
gerere se honestè, brumnu
ṡhivéti;
in, od,
ut in diem vivere, od dné do dné
ṡhiveti;
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti,
ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati;
pane vivere, ob kruhu
ṡhivéti;
quis te sustentavit? kai te je
ṡhivélu? gdu je tebe redyl?
salamandra, -ae, en mazharól, kateri v'ognî
ṡhivy;
vivere, ṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.