ob predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja v položaj, da pride
a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči ob zid / dež bije ob šipe / upreti se ob tla; pren. na hodniku je trčil obenj; ekspr. vsakdo se je obregnil obnjo
b) do tesnega približanja: puško je položil obse; ob vrata so postavili stražo; položiti lestev ob zid
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevo; plošči se drgneta druga ob drugo
2. nav. ekspr. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega: preproga je ob barvo, pog. je šla ob barvo; priti ob dobro ime; krava je ob mleko; ali si ob pamet; biti ob službo; če bo šlo tako naprej, bomo ob vse; njegov prihod nas je spravil ob zabavo
3. zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj godi; čez2: ob dan se sova skriva v duplu
II. z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj
a) od strani dotika česa ali je v neposredni bližini česa: klobuk ima ob straneh zavihane krajce; meč mu visi ob boku; stojijo drug ob drugem, z glavo ob glavi / ob njem se počuti varno v njegovi bližini / sloneti ob oknu / znamenje ob cesti; svetilnik ob morju; Šentjakob ob Savi; pren. pomudimo se malo ob Trubarju
b) nahaja vzdolž česa podolžnega: steza se vije ob potoku; železnica je speljana ob reki / ob stenah stojijo police s knjigami
c) stika s čim v krožnici, spirali: slak se ovija ob deblu / pohod ob žici pohod po trasi bodeče žice, ki je bila med drugo svetovno vojno napeljana okrog Ljubljane
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevesu
2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ob nedeljah hodi na sprehod; ob sredah imamo sestanek krožka
// za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: prišla sva ob istem času; ob koncu vojne, ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh, ob sončnem zahodu; srečujem ga ob vsaki uri, tudi ob dveh ponoči
3. za izražanje primerjave: ob njem sem kakor pritlikavec
4. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjati se ob kozarcu vina; peti ob spremljavi klavirja; ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah; pozdrav ob prihodu gostov / še zdaj se zgrozim ob misli na to nesrečo
// za izražanje vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: ob močnem poku lahko poči bobnič; ob taki vzgoji ne pričakujte uspehov
5. za izražanje sredstva, s katerim se opravlja dejanje: hoditi ob berglah, ob palici; učiti se ob napakah / prebijati se ob skromni plači; študiral je ob podpori sorodnikov
// za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči; kljub, pri: ob vsem bogastvu je nesrečen / publ. nova vrsta žarnice daje ob manjši porabi toka več svetlobe
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: delati ob dogovorjeni mezdi; to se razume samo ob sebi; publ. ob pravilni rešitvi rebusa dobiš znan pregovor / publ. služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih
● publ. stali so bok ob boku tesno skupaj; prišel je ob času pravočasno; publ. ob drugem so govorili tudi o delitvi dohodka med drugim; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; obresti bo treba plačati ob letu čez eno leto; živeti ob njem z njim; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne opombe; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; ekspr. pritisnil, stisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
♦ šol. študij ob delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ób -a m, zem. i. (ọ̑) |ruska reka|
óbski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob predl.
1.
z mestnikom za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi
SINONIMI:
v, star. o1, zastar. po
2.
z mestnikom za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje
SINONIMI:
pri, v, ekspr. med3, zastar. povodom
GLEJ ŠE SINONIM: čez2, kljub, med3, poleg2, pri, pri, vzdolž2, z

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob1 predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob2 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob predl. z mest.
1. ob, za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49; I ob devétoj vöri kricsao je KŠ 1771, 153; szedsztvo sze pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; gda je Paveo ob drügim poſztávlen bio pred Nero Czaſzara KŠ 1771, 653; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; steromi sze dête obszlêdnyim veszelilo AI 1875, kaz. br. 7
2. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; kaksté neznameniti szi sze bidti vidi obszebi KAJ 1848, III; polszkoga ino csehszkoga Krála, nepresztano podbádati, náj bi sze ob ednim szünola na Magyarszko KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob [ob] predlog
  1. za izražanje premikanja do tesnega približanja; ob
  2. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega; ob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob predlog

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob predl. I. s tož. ob za izražanje izgube: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ kakor je bil sturil uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ S. Auguſtinus bo rekal de ſi op pamet prishal II. z mest. ob: kaj bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim zhaſsu shivil ǀ ob suojm rojstvi ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh, inu poreshesh ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob1 predl. ♦ P: 35 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob2 zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob ► ob, pred nezvenečimi soglasniki op predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Besedni red ob vezniku »ampak«

Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...

  • ampak prehitro sva se utrudila
  • ampak sva se prehitro utrudila

Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

Cerklje ob Krki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkelj ob Krki množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [cə̀rklje op kə̀rki], rodilnik [cə̀rkəl’ op kə̀rki]
BESEDOTVORJE: Cerkljan, Cerkljanka, Cerkljanov, Cerkljankin, cerkljanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Cérklje ob Kŕki -kelj ~ ~ [kə] ž mn., zem. i. (ẹ̑ ŕ) v ~ah ~ ~, neurad. v ~ah
cerkljánski -a -o (ȃ)
Cerkljàn -ána tudi Cerklján -a in Cerkljánec -nca m, tretja oblika s -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Cerkljánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Čátež ob Sávi -a ~ ~ m, prva enota s -em zem. i. (ȃ á) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
čáteški -a -o (ȃ)
Čatežàn -ána in Čatežán -a in Čátežan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Čatežánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Decimalno številčenje poglavij: ob arabskih števkah rimske ali črke

Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dejati ob glavo [dejáti ob glȃvo dẹ́nem ob glȃvo] dovršna glagolska zveza

obglaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«

V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?

Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.

Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

exhereditatio ob iusta causa -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Frankfurt ob Majni
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frankfurta ob Majni in Frankfurt na Majni Frankfurta na Majni samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Nemčiji
IZGOVOR: [fránkfurt ob májni], rodilnik [fránkfurta ob májni] in [fránkfurt na májni], rodilnik [fránkfurta na májni]
BESEDOTVORJE: Frankfurtčan, Frankfurtčanka, Frankfurtčanov, Frankfurtčankin, frankfurtski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Gráhovo ob Báči -ega ~ ~ m, zem. i. (ȃ á) na ~em ~ ~, neurad. na ~em
gráhovski -a -o (ȃ)
Gráhovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Gráhovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Izbira predloga: »proti doplačilu«, »za doplačilo« ali »ob doplačilu« ... nudimo

Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Izbira predloga ob samostalniku »popust«

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Izbira predlogov: »z« ali »ob«

Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:

  • Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
  • Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...

V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.

Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)

Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:

  • Ni se počutila srečno.
  • Ni se počutila srečne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

izobraževánje ob délu -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

izvŕšba ob intervénciji -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jezikovne izbire: predloga »zunaj« in »iz« ob odgovoru na vprašanje »Kam?«

Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jezikovno posodabljanje ob ponatisih

Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kako ob predložnem lastnem imenu uporabiti predlog: »Podmežakla«

Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kateri predlog uporabiti ob imenu Smolnik, »v« ali »na«?

Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?

  • Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
  • Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kratice v imenu ustanove ali ob njem

Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:

  • SVIZ vrtca Zvezdni prah
  • SVIZ Vrtca Zvezdni prah
  • SVIZ Vrtec Zvezdni prah
  • SVIZ vrtec Zvezdni prah

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ljúbno ob Savínji -ega ~ ~ s, zem. i. (ú ȋ) na ~em ~ ~, neurad. na ~em
ljúbenski -a -o [bə] (ú)
Ljúbenčan -a [bə] m, preb. i. (ú)
Ljúbenčanka -e [bə] ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Lúče ob Savínji Lúč ~ ~ ž mn., zem. i. (ú ȋ  ȗ ȋ) v ~ah ~ ~, neurad. v ~ah
lúški -a -o (ȗ)
Lučàn -ána in Lučán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lučánka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob- – glej obotávljati se

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ób..1 varianta predl. ob po umiku naglasa (ọ̑) óbenj, óbnjo, óbnje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob..1 [poudarjeno òb] predp.; varianta ób..2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o..2
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ób..2 varianta predp. ob..2 po umiku naglasa (ọ̑) Óbrh, Óbrne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob..2 [poudarjeno òb] predp.; pred f, k, p varianta o..4 |nasproti, proti, čez| objektíven, obstrúkcija, obstinácija; ofenzíva, okluzíja, oponírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
g) same dovršnosti: občutiti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob čásu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pravočasno, pravočasno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob deržati gl. obdržati ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob devetih gl. devet 1, ob ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob dvanájstih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: opoldne2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

oben obena zaim. noben: oben im. ed. m ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena im. ed. ž ſpisha tebi nadishij ǀ obenu im. ed. s pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ tem drugim pak obeniga rod. ed. m lona ne bo dall ǀ jest obene rod. ed. ž lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ meni nej h'obenimu daj. ed. m nuzu ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni daj. ed. ž skushnavi hudizhavi peruolil ǀ k'obenimu daj. ed. s dellu bi ſe nesnala parpravit ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben tož. ed. m greh dershali zhloveka vbyti ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben tož. ed. m greh ǀ nej ste v'obeden tož. ed. m greh padli ǀ nemaraio sa obeno tož. ed. ž neuarnost ǀ s' obeno tož. ed. ž poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ v'obeno tož. ed. ž ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ nej hotel obenu tož. ed. s nerodovitnu drivu v'Paradiſhi imèti ǀ v'obenem mest. ed. m drugem andverhu taku velike ſvetnike nenajdem ǀ od letiga greha v' obeni mest. ed. ž drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ v'obeni mest. ed. ž vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ negovorimo s' obenem or. ed. m zhlovekam ǀ golobiza s'obenem or. ed. m drugim ſe n'hozhe drushit ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. m ſe veliku nepogouaria ob(ed)en m nobeden, nihče: Oben im. ed. nej taku bolan ǀ Sakaj G. Bogu obednſe im. ed.+ nemore ubranit ǀ dolgu zhaſsa obedn im. ed. nej mogal v'taisti hishi prebivat ǀ doſehmal obeden im. ed. nej tiga ſturil ǀ obedin im. ed. nej sagvishan de bi kushin neratal ǀ odeden im. ed. nej mogal toshbe zhes njega imeti ǀ nej bilu obeniga rod. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ Vratar pravi, de obniga rod. ed. nemerkà ǀ obenimu daj. ed. shkode nedellaio ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu daj. ed. ga nej dalla ǀ nemamo zhes obeniga tož. ed. ſe toshit, ampak ſamy zhes ſe ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. ſe veliku nepogouaria obena ž nobena: temu bolnimu obena im. ed. n'hozhe pomagat ǀ obene rod. ed. ne bodo doſegli → nobeden

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob enajstih gl. enajst 1, ob ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob enem prisl., datare, dajati, ob enim dati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob kôncu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: konec3, na koncu1, na koncu2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob konícah čas. prisl. zv.
izraža, da je kaj časovno določeno s tem, da se tedaj kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob krátkem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na kratko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob kratkem [ob krátkem] prislovna zveza

skratka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob kratkem gl. kratki, ob ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob kratkim gl. kratki, ob ♦ P: 9 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Oblika glagola – ujemanje ob decimalnem številčenju

Kaj je pravilno? V besedilu je 2,07 jezikovne napake. V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob pervim gl. ob, prvi ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob pôldan prisl. zv.
GLEJ SINONIM: opoldne2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob pôldne prisl. zv.
GLEJ SINONIM: opoldne2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob pol dne gl. ob, poldne ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob pôldnevu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: opoldne2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob poludne gl. ob, poludne ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob práznikih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: za praznike

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob puldan gl. ob, poldan ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob puldne gl. ob, poldne ♦ P: 9 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob pul dne gl. ob, poldne ♦ P: 4 (TT 1557, TkM 1579, DC 1579, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

obrégniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj v pogovoru zadeti ob koga/kaj
/V medijih/ se je že večkrat obregnil ob njegovo komentiranje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob robu predl. zv.
GLEJ SINONIM: na robu, na robu

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

Ob rojstnem dnevu »voščimo« ali »čestitamo«?

Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob róku prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pravočasno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob ščípu čas. prisl. zv.
izraža, da se kaj dogaja v času lunine mene, pri kateri je vidna vsa lunina površina
SINONIMI:
ob polni luni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

ob šestih gl. ob, šest 1 ♦ P: 5 (*P 1563, KPo 1567, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob tém čásu čas. prisl. zv.
s prislovnim določilom časa izraža nastop dejanja v času, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
star. obsorej, star. obtorej, star. osorej, star. otorej, zastar. otovrej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

obto (ob to) vez., F2, ideo, ob tú, ṡa tega volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob treh gl. ob, tri 1 ♦ P: 2 (DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob trejh gl. ob, tri 1 ♦ P: 1 (DC 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob tu gl. obto ♦ P: 8 (TC 1550, *P 1563, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, DB 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ob vsákem čásu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: kadar koli2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

odpravnína ob upokojítvi -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
osnovna šola
IZGOVOR: [osnôu̯na šóla brátou̯ letónja šmártno op páki], rodilnik [osnôu̯ne šóle brátou̯ letónja šmártno op páki]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

pálica ob pálico -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pika ob koncu navedka, če je v oklepaju še dodano ime avtorja

Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --

-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pisanje črk ob števkah

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

H. Š.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pisanje črk ob števkah (2)

Zanima me, kako pisati črke ob števkah – stično, nestično, s piko na koncu ali brez – pri zapisovanju razredov: npr. 1.b ali 1.b. ali 1.b. ali 1b (Kako pa je pri hišnih številkah?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pisanje črk ob števkah (3)

Prosim za nasvet, kako se pravilno napiše hišno številko: 4a ali 4 a ali 4A ali 4 A.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pólje ob Sótli -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ ọ̑) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
póljski -a -o (ọ́)
Poljánec -nca m s -em preb. i. (á)
Poljánka -e ž, preb. i. (á)
Poljánčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pomensko razlikovanje med »ob polnoči« in »opolnoči«

Danes se mi je zastavilo vprašanje, kako z besedo/besedama pravilno zapisati uro 24.00. Zanima me pomenska razlika med besedama: opolnoči in obpolnoči.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

pomóč ob rôjstvu otrôka -í -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ponovno o predlogih »ob« in »v«

Pozdravljeni,

zanima me, kako je pravilno:

prireditev bo v vsakem vremenu ali

prireditev bo ob vsakem vremenu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

préčenje ob pritŕjeni vŕvi -a -- -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

préčenje ob vŕvni ográji -a -- -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Predlog »iz« ali »z/s« ob samostalniku, ki pomeni ustanovo (občina, agencija, center ...)

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Pridevniška oblika priimka ob ženskem osebnem imenu

Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti: hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se: k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati: Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti: Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas: Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

pripráviti ob -im ob dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj , da biti ob koga/kaj
S popivanjem jih je pripravil ob dom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

priprávljati ob -am ob nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: pripráviti ob

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

príti ob prídem ob dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj začeti biti ob koga/kaj
V vojni je prišel ob vse prijatelja in ob nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

Raba ločil ob zamolku

Ali mora za pomišljajem, ki ga uporabimo za zamolk (neizgovorjeni stavek), stati ločilo na koncu stavka ali ne? Prebiram neko besedilo, kjer za pomišljajem ni vejice. Na primer:

Nikoli ne bo –

Je to prav? In ali je morda pravilneje uporabiti tripičje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob deležniku »stanujoč«

Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?

Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.

Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob imenu »Most na Soči«

Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.

Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.

Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.

Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.

Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«

Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Nabrežina«

Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.

Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob samostalniku »kras«

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predloga ob zvezi »lobanjsko dno«

Zanima me, ali je pravilno na dnu ali v dnu.

Prilagam konkreten primer: Na dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.V dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.

Bolje se sliši na dnu, vendar bolj smiselno je v dnu, saj so prestopišča luknje, ki se nahajojo v dnu in ga tudi prestopajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »iz« in »z« ob imenih držav

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »na« in »v« ob samostalniku »razstavišče«

Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko

Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«

Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba predlogov »z« in »iz« ob abstraktnih samostalnikih

Kaj je pravilno: iz/zzornega kota, iz/zvidika, s/izperspektive?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba pridevnikov »visok« in »velik« ob fizikalnih veličinah

Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:

Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.

Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.

Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba števnikov ob samostalniku »vrata«

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

  • Sprejemna je dvoje vrat naprej.
  • Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba zaimka »čigar« ob samostalnikih srednjega spola

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Raba zaimka ob glagolih »pustiti« in »upati«

Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.

Že vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?

Zanima me, kako je prav:

  • z otroki, starimi 2–3 let ALI
  • z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Razlika med predlogoma »ob« in »v«

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Rečíca ob Savínji -e ~ ~ ž, zem. i. (í í) na ~i ~ ~, neurad. na ~i
rečíški -a -o (ȋ)
Rečičàn -ána in Rečičán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Rečičánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Rodilnik ali tožilnik ob elipsi

Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:

S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ruski pridevniški priimki ob ženskih imenih

Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sélnica ob Drávi -e ~ ~ ž, zem. i. (ẹ̑ á) v ~i ~ ~, neurad. v ~i
sélniški -a -o (ẹ̑)
Sélničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Sélničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sklanjanje priimka »di Batista« ob ženskem in moškem imenu

Kako se sklanja ime Metod di Batista v primerjavi s Tina di Batista?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sklanjanje priimka ob moškem imenu

Zanima me, če obstajata dve možnosti za sklanjanje priimkov moškega spola, in sicer če lahko zapišemo: priznanje se podeli Janezu Novaku, in če obstaja kot pravilna tudi možnost: priznanje se podeli Janezu Novak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sklanjanje priimkov ob imenih

Ali se priimek poleg moškega oz. ženskega imena sklanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sklon samostalnika ob dvojnem predlogu

Zanima me, kaj je pravilneje:

  • Vabljeni na prijetno druženje ob in z domačim jezikom.
  • Vabljeni na prijetno druženje ob domačem jeziku in z njim.

Kako torej ravnamo v tem in podobnih primerih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sklonske oblike besede »knežna« in raba ob imenu

V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sláp ob Ídrijci -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ í) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
slápski -a -o (ȃ)
Slapljàn -ána in Slaplján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Slapljánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

spotíkati se ob -am se ob nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
GLEJ: spotakníti se ob

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

správiti ob -im ob dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

Sprememba rodilniškega prilastka ob pregibanju

Se pri postavljanju besedne zveze konec tedna v množino spremenita obe besedi ali samo prva – ob koncih tedna ali ob koncih tednov, vse konce tedna ali vse konce tednov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

spustíti se ob vŕvi -ím -- -- -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

spúst ob vŕvi -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

spúščanje ob vŕvi -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sredíšče ob Drávi -a ~ ~ s, zem. i. (í á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
sredíški -a -o (ȋ)
Središčàn -ána in Središčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Središčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Stári tŕg ob Kólpi -ega -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ ȓ ȏ) v ~em ~u ~ ~, neurad. v ~em ~u
starotŕški -a -o, neurad. tŕški -a -o (ȓ; ȓ)
Starotržàn -ána in Starotržán -a, neurad. Tržàn -ána in Tržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Starotržánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Sveti Jakob ob Savi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svetega Jakoba ob Savi samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Šentjakob ob Savi
IZGOVOR: [svéti jákop op sávi], rodilnik [svétega jákoba op sávi]
PRIMERJAJ: Šentjakob ob Savi

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Šentjakob ob Savi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šentjakoba ob Savi samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v bližini Ljubljane
IZGOVOR: [šentjákop op sávi], rodilnik [šentjákoba op sávi] in [šəntjákop op sávi], rodilnik [šəntjákoba op sávi]
BESEDOTVORJE: Šentjakobčan, Šentjakobčanka, Šentjakobčanov, Šentjakobčankin, šentjakobski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Šentjákob ob Sávi -a ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȃ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjákobski -a -o [še in šə] (ȃ)
Šentjákobčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȃ)
Šentjákobčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Šentvìd ob Glíni -ída ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȉ í í í) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (í)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Šmártno ob Dréti -a ~ ~ in Šmártno ob Dréti -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ́) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Šmártno ob Páki -a ~ ~ in Šmártno ob Páki -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȃ; ȃ ȃ) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] in šmárški -a -o (ȃ; ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Trnôvo ob Sóči -ega ~ ~ s, zem. i. (ȏ ọ́) v ~em ~ ~, neurad. v ~em
trnôvski -a -o (ȏ)
Trnôvec -vca m s -em preb. i. (ȏ)
Trnôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Trnôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ujemanje s pridevnikom ob sestavljenem osebku: raba poševnice

Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Uporaba predloga (»pri«, »na« ali »v«) ob samostalniku »zbornica«

Zanima me, kako pisati v tem primeru: Oseba je zaposlena pri/na/v Obrtniško-podjetniški zbornici.

Kateri predlog je najbolj ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Uporaba predlogov »v« in »ob«

Kako je pravilno?

Pica je na voljo v petkih. Verjetno je pravilno ob petkih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ustreznost sklona ob zanikanju

Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Vejica ob zvezi »ali še bolje«

Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.

  • Situacije je potrebno obvladovati ali še bolje predvidevati.
  • Situacije je potrebno obvladovati, ali še bolje, predvidevati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Vejica ob zvezi »na primer«

Prosim za pojasnilo, kdaj zvezo na primer ločimo od sobesedila z vejicama, kdaj pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Vejica pri zapisu naslova ob imenu

Kateri zapis je pravilen?

  • Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.

  • Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo, in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vrédnost kapitála ob odsvojítvi -i -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vrédnost kapitála ob pridobítvi -i -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Vrstilni števnik ob imenih prireditev

Zanima me, kako je z začetnico pri imenih prireditev, dogodkov ..., ki se začnejo s številko. Na primer: 50. P/pivo in cvetje, 30. F/flosarski bal, 23. Z/zlata harmonika Ljubečne ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Vrstilni števnik ob imenih prireditev (2)

Sprašujem, kako se prav piše:

  • Udeležil sem se 27. Evropske konference o biomaterialih

ali

  • Udeležil sem se 27. evropske koference o biomaterialih

ali celo

  • Udeležil sem se Sedemindvajsete evropske konference ...

Kako pa je, če se začne stavek:

  • Sedemindvajseta evropska konferenca ... je bila v Krakovu

ali

  • 27. Evropska konferenca ... je bila ...

Številko na začetku stavka je treba po pravilu izpisati!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vzrêja mátic ob rézih na sátih -e -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Zagórje ob Sávi -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
zagórski -a -o (ọ̑)
Zagorjàn -ána in Zagorján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Zagorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Zanikanje ob namenilniku

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Število zadetkov: 168