Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bánjasto prisl.: banjasto obokana cerkev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo
2. 2. star. sod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna
   // ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo
   // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok
2. 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo
   ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami
2. 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na gotiko: bazilika v gotskem slogu / gotski obok; palača z gotskim pročeljem / gotska doba
2. 2. nanašajoč se na gotico: težko je bral gotske črke
3. 3. nanašajoč se na Gote: gotski jezik; ostanki gotske vojske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole
2. 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom
   ♦ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel
   ● ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen
2. 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las
   ♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krížno prisl.: križno razporejeni hodniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
   // kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
2. 2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok
3. 3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. 4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku
   // v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
5. 5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti
6. 6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
   ● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
   ♦ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; muz. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjm robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina
2. 2. ki je iz mreže: mrežast zaboj; mrežasta ograja; mrežasto cedilo / redko mrežast papir kariran papir
   ♦ arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko

mréžasto prisl.: s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno; mrežasto razporejene gube
♦ bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline
   ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu
2. 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu; sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo
2. 2. nebo, baldahin: prestol z nebesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
3. 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
4. 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža
   1. a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
   2. b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
   3. c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
      ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
      ♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati

nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba
   // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo
2. 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga
3. 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu
4. 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji)
5. 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo
6. 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba
   // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba
   ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
   ♦ anat. mehko, trdo nebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. star. obok: za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat
   ● star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo
2. 2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik, škrg, navadno pri ribah: čeljustni, škržni obloki; podjezični oblok
3. 3. elektr., v zvezi električni oblok električni tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama oglenih ali kovinskih elektrod: varjenje z električnim oblokom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. star. nebo, nebesni obok: vse obnebje se je prekrilo s črnimi oblaki; jasno, neskončno obnebje / Prešeren je prva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov
   ● knjiž. morje se širi do obnebja obzorja
2. 2. zastar. podnebje: ta rastlina uspeva v zmerno toplem obnebju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. obok: okensko obočje / sonce je stalo sredi obočja neba, nebesnega oboka
2. 2. boki: ženska je širokega obočja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet
2. 2. redko izbočiti: fant je obokal obrvi

obókan -a -o 
1. 1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
2. 2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
   ♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
2. 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
   // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč
3. 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
4. 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
5. 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
   ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
   ♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
   // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati

podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev
   // redko odprtina: stena ima tri predore za okna
2. 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
   ♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razvéšati se ekspr.  razraščati se, širiti se: čez ograjo se razveša španski bezeg / vrtnice so se razvešale v obok so rastle v obliki oboka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda
   ● ekspr. rebrast svet neraven, valovit
   ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri
2. 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek

rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo
   // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči
   // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra
2. 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra
3. 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta
4. 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade
5. 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra
6. 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol
7. 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra
   ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
   ♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

1. 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo
2. 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije
   ♦ alp. greben, hrbet od sedla do vrha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.