informátor -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih;
ima dobrega informatorja o tej zadevi;
v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izvestítelj -a m (ȋ) zastar. poročevalec, obveščevalec: tako mi piše moj izvestitelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obveščeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor obvešča: bil je objektiven obveščevalec;
imeli so dobrega obveščevalca o knjižnih novostih / v štab so vsak dan prihajala poročila naših obveščevalcev / vojaški obveščevalec / prijeli so nekaj tujih obveščevalcev vohunov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obveščeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od obveščevalec: bila je dobra obveščevalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sabotêr -ja m (ȇ) kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje;
ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.