informátor -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec1,
obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih;
ima dobrega informatorja o tej zadevi;
v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
izvestítelj -a m (ȋ) zastar. poročevalec1,
obveščevalec: tako mi piše moj izvestitelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
obveščeválec -lca [obveščevau̯ca] m (ȃ) kdor obvešča: bil je objektiven obveščevalec;
imeli so dobrega obveščevalca o knjižnih novostih / v štab so vsak dan prihajala poročila naših obveščevalcev / vojaški obveščevalec / prijeli so nekaj tujih obveščevalcev vohunov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
sabotêr -ja m (ȇ) kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje;
ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.