obveščeválec -lca [obveščevau̯ca] m (ȃ)
kdor obvešča: bil je objektiven obveščevalec; imeli so dobrega obveščevalca o knjižnih novostih / v štab so vsak dan prihajala poročila naših obveščevalcev / vojaški obveščevalec / prijeli so nekaj tujih obveščevalcev vohunov
kdor obvešča: bil je objektiven obveščevalec; imeli so dobrega obveščevalca o knjižnih novostih / v štab so vsak dan prihajala poročila naših obveščevalcev / vojaški obveščevalec / prijeli so nekaj tujih obveščevalcev vohunov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obveščeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ o knjižnih novostih; vojaški ~; knj. pog. prijeti tuje ~e vohune
obveščeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
obveščeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
obveščeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
obveščeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obveščeválec -lca m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
obveščevȃlec – glej vẹ̑st2
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obveščeválec gôrske reševálne slúžbe -lca -- -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.