odróčno1 tudi odrôčno nač. prisl. (ọ́/ọ̑; ó/ȏ) ~ ležeči kraji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
odróčno2 tudi odrôčno povdk. (ọ́/ọ̑; ó/ȏ) ~ je nositi vodo v hrib
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
odróčen tudi odrôčen -čna -o prid. (ọ̄; ō) 1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti: to so odročni kraji;
živeti na odročni kmetiji;
biti premeščen v odročno vas;
prometno odročen predel dežele / odročna ulica; njegove njive so odročne 2. pri vpreženi živini desni: odročni konj, vol odróčno tudi odrôčno
1. prislov od odročen: odročno ležeči deli ozemlja
2. v povedni rabi izraža neudobnost, nepripravnost dejanja: odročno je nositi vodo iz grape; s smiselnim osebkom v dajalniku odročno mi je hoditi iz Ljubljane tja; sam.: pognati odročnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.