ográjen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža
♦ pravn. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
ográjen -jna -o (ȃ)ográjni -a -o (ȃ) ~a mreža
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
ograjèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostorograjênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
ograjen deležnikPRIMERJAJ: ograditi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ograjen del., F
3,
characata vinea, en
ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd;
leporarium, -rÿ, en
ograjen vert ṡa ṡaize;
septus, -a, -um, ṡagrajen,
ograjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
ogradíti -ím dov., ográdil (ī í) narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt;
ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost ogradíti se navadno v zvezi z od
1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj
● knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna
2. publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov
ograjèn -êna -o:
ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.