ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna;
narediti okno v steni;
zabiti okno z deskami;
zazidati okno;
postaviti cvetlice na okno;
gledati, nagniti se, skočiti skozi okno;
metati stvari skozi okno;
sloneti, stati na oknu;
videl sem ga na, ob oknu;
spati pri odprtem, zaprtem oknu;
majhno kletno, stopniščno, strešno okno;
nizko, okroglo okno;
široka, velika okna dnevne sobe;
visoko obokano okno;
zatemnjeno okno;
hiša brez oken na severni strani;
nadzidek nad oknom;
sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom// okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova;
okno podzemne votline 3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno 4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran;
to območje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu 5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem 6. rač. omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: večji del slike zasede glavno okno;
odpreti, povečati okno brskalnika / program deluje v oknu tako, da ne prekrije celotnega namizja / pogovorno okno s katerim si program in uporabnik izmenjujeta podatke
♦ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom
● šol. žarg. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó) gledati skozi ~; sloneti na ~u; stati pri ~u; ~ je obrnjeno na cesto; publ. ~ v svet; rač.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a
s1.
odprtina v steni stavbe, prostora, narejena zaradi svetlobe, zračenja; okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za tako odprtino 2.
nardp. del kozolca med dvema stebroma
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: slepo okno slikano okno
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024
ôkno-asamostalnik srednjega spolaodprtina v steni, pregradi ali dostop v sistemu, ki omogoča prehode, delovanje, stike
- okno česa
- , okno na čem, kje
- , okno na kaj, kam
- , okno s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ókno -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
òkno -a s okno: Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Szedécsi pa niki mladénecz na okni KŠ 1771, 404; Skôz oken pa svetlost séga vu stanico BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno [ókno]
samostalnik srednjega spolaokno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno (okno, ukno) samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
okno s, F
7,
cataracta, tudi
oknu;
culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na
uknih ẛa Goſpodó;
fenestra, oknu;
fenestralis, -le, kar
oknu ſliſhi;
fenestrare, okna délati;
fenestratus, -a, -um, s'odpertimi
okni, odpert, gori dian;
prospicere, ṡkusi
ukna gledati, ali lukati, pogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno -a s okno:
kaj bo nuzalu letu oknu im. ed. ǀ je bil enkrat s'okna rod. ed. padil, inu glavo ſi reſbil ǀ Gospa shlishi, ter K'oKnu daj. ed. tezhe ǀ Sakaj ti s'kusi oknu tož. ed. neskozhesh ǀ Socrates v'oknu tož. ed. pogleda ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi, de bi skuſi okonu tož. ed. vergli Dekelzam doto ǀ rajshi skuſi enu okunu tož. ed. je bila skozhila inu ſe vbila ǀ vener nej ſim taiſtih rosh ena, katera na okni mest. ed. raſte ǀ kateri pod oknam or. ed. gorij ǀ ukna im. mn., inu urata ſo saperte ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna im. mn., inu urata; shtenge, inu kambre ǀ ena hisha pres dauri, inu vken rod. mn. ǀ drugi k'oknam daj. mn. ſe perblishejo ǀ Te mertve ſo skuſi ukna tož. mn. na gaſſo metali ǀ ſo vkna tož. mn., inu dauri ſaperali, ſo yh s'hishe gonili ǀ te tize ſo pejle na oknah mest. mn. ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih mest. mn. viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno sam. s ♦ P: 13 (TT 1557, TL 1561, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ôkno -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
oknoGlej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno ► ˈoːknȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Bélško tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Ídrijsko tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jámsko ôkno -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kako ustrezno zapišemo, kadar se sklicujemo na zavihek ali okno v nekem programu?Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:
- ´v zavihku Zaznamki´ ali ´v zavihku "Zaznamki"´,
- ´v oknu Knjižnica´ ali ´v oknu "Knjižnica".
Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kanómeljsko tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Knéško tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
náftno ôkno -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
narávno ôkno -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
okno kozolca gl.
štant
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prelívno ôkno -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Strnádovo tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Strúško tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tektónsko ôkno -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tektónsko ôkno -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tektónsko ôkno Strúg -ega -a -- s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
temporálno ôkno -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vôdno ôkno -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
volôvsko ôkno -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.