bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
dojémati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
izbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
izlíti se -líjem se
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
iztêči -têčem
tudi stêči stêčem
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
lepódobro
- lepo za koga/kaj, kako
- , lepo v/na kaj, kako
- , lepo po čem, kako
- , lepo do česa, kako
prijetno, prijazno
- lepo za koga/kaj, kako
- , lepo od koga
- , lepo v/na kaj, kako
- , lepo v/na čem, kako
- , lepo do koga/česa, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
míkati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.
2.
brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.
3.
kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
mračíti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
mréniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kaj delati kaj mrežasto
Pare nad jezerom so mrenile nebo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
okóočésasamostalnik ženskega spolačutilo za vid, za sposobnost videnja, gledanja
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
presodíti in presóditi -im
dovršni glagol,
glagol mišljenja1.
kdo/kaj ugotoviti kaj /Trezno/ mora presoditi, kaj naj ukrene.1.1.
kdo/kaj spoznati kaj
/Na eno oko/ so presodili položaj.
2.
kdo/kaj oceniti koga/kaj
Presodil ga je /za dobrega človeka/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
pripráva-esamostalnik ženskega spoladelovno sredstvo
- priprava za kaj
- , priprava s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
privláčiti tudi privlačíti -im
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
slép-a -opridevnikvidno nesposoben
- kdo biti slep za/na kaj, kako
- , kdo biti slep od kdaj, kako
- , kdo biti slep zaradi česa, zakaj
nepremišljen, nerazsoden
- kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slepôta-esamostalnik ženskega spolastanje slepega
- slepota koga/česa
- , slepota za kaj
- , slepota v/na čem, kje, kdaj, kako
- , slepota pri kom, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
víd-asamostalnik moškega spolačut
- vid koga/česa
- , vid pri kom
- , vid na kaj, kako
- , vid na/v čem, kje, kdaj
- , vid z očali
usmeritev delovanja, dejavnosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vídeti -im
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
vréči vŕžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.1.1.
/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
žárek-rkasamostalnik moškega spolatanka črta svetlobe
- žarek česa
- , žarek v/na čem, kje
- , žarek iz česa, od kod
- , žarek skozi kaj, kod
- , žarek s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.