ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ópica -e ž (ọ̑) 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže;
opice v živalskem vrtu;
vreščanje opic;
posnema druge kot opica;
skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica
♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno // človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
opicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog opice samostalnik ženskega spolakitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju opice
IZGOVOR: [ópica], rodilnik [ópice]
BESEDOTVORJE: opičin
ZVEZE: človeku podobna opica, prava opica, opica rezus, opica kapucinka, afriška opica
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ópica -e ž (ọ̑) vreščanje opic; antr. ~ človek; člov., slabš. |nekritičen posnemovalec; izumetničen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ópica1 -e
ž umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024
ópica2 povdk. nizk. izraža, da je kdo opazen z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo, vedenjem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024
opica je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ọ̑pica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ǫ̑pica, f. der Affe, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., Erj. (Ž.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
òpica -e ž opica: je čemérna, nevarna opica AI 1878, 7; Či se štoj pred opicov muje AI 1878, 6; Amerikanske opice májo dugi rép AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
opica [ọ̑pica]
(vopica) samostalnik ženskega spolažival opica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
opica gl.
merkovca
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
opica ► ˈọpėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
Svojilni pridevnik samostalnika »opica«Kako tvorimo svojilni pridevnik: "kar je od opice"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.