nèveljáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
notárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oporóka -e ž (ọ̑) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko;
umreti brez oporoke;
v oporoki zapustiti;
imenovati koga za izvršitelja oporoke / pismena, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
♦ jur. izpodbiti oporoko s tožbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ) - 1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo
// ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili
// star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo - 2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
- 3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
ovŕžen -a -o: ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombesamorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka
// sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
testamènt -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament;
napraviti, preklicati testament;
ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament
♦ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í) - 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite - 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje
- 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se
// v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor
velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
veljáven -vna -o prid., veljávnejši (á ā) - 1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila
- 2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list; vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo
// ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven - 3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja; veljavne norme vedenja
- 4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica
- 5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet; biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven
veljávno prisl.: veljavno odločati z večino glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.