kompromísarstvo -a s (ȋ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo;
oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krílo1 -a s (í) - 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja
- 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo
- 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu
// s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo - 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej
// s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oportunístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del strankeoportunístično prisl.: ravnati oportunistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razodéti -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) - 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel
- 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati
● ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno - 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel
razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično
razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sporazumáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.