alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bétaksantín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

danburít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dlèsk dlêska samostalnik moškega spola [dlèsk] ETIMOLOGIJA: iz dleskati ‛tleskati, cmokati’ = češ. dlaskat < pslov. *dlęskati, verjetno iz imitativne besede, ki posnema pri tleskanju nastale zvoke - več ...
durangít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

eševêrija -e ž (é)
vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

flavédo -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

fluorescénčno barvílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

friedelít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

globokomôrska korála -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč] STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič
ETIMOLOGIJA: ↑goniti
góž góža samostalnik moškega spola [góš góža] STALNE ZVEZE: ameriški gož, navadni gož, progasti gož
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. guž, rus. úž, polj. wąż < pslov. *vǫžь < ide. *angu̯(h)i- ‛kača’, tako kot lat. anguis, litov. angìs, latv. ùodze, gr. énkhelys ‛jegulja’, lat. anguilla - več ...
granátna korála -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gŕbec -bca m (ȓ)
grbavec: grbca noče za moža
♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica] STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
jelševína -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

karneól -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

karneólov óniks -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

karotén -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

karotín -a m (ȋ)
bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka] STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: ↑koprena
korálnica korálnice samostalnik ženskega spola [korálnica] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. coral snake iz ↑korala
labód -a m (ọ̑)
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
♦ astron. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

lósosen -sna -o prid.(ọ̑)
podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

méseček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice
2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mínij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mléčnica mléčnice samostalnik ženskega spola [mléčnica] STALNE ZVEZE: poprova mlečnica, sočna mlečnica
ETIMOLOGIJA: ↑mlečen
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ognjìč -íča m (ȉ í)
bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških, Calendula: njivski, vrtni ognjič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑ognjič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oránžen -žna -o prid.(ȃ)
pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok
// rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna revolucija protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini / oranžna barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oránžno nač. prisl. (ȃ) ~ pobarvati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oránžno.. tudi oránžno prvi del podr. zlož. (ȃ) oránžnozlát tudi oránžno zlát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oránžnozlát -a -o tudi oránžno zlát ~ -a ~ -o (ȃȃ ȃá ȃá) ~a barva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ortokromátski -a -o prid. (ȃ)
fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pinóža pinóže samostalnik ženskega spola [pinóža] ETIMOLOGIJA: nejasnega, morda onomatopejskega izvora
pŕstanec -nca m (ŕ)
1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu
2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

púpek púpka samostalnik moškega spola [púpək] STALNE ZVEZE: alpski pupek, navadni pupek, planinski pupek, veliki pupek
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda sorodno s ↑pupa - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rdečenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica
♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rubicél -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

scheelít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

síamski rubín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

spessartín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

špánski topáz -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

táščica táščice samostalnik ženskega spola [táščica] STALNE ZVEZE: modra taščica, rdeča taščica
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
tígrast -a -o prid. (í)
ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček
♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji  Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

túrek -rka m (ú)
bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

wurtzít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica] ETIMOLOGIJA: ↑žamet
Število zadetkov: 58