dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik] 1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik] iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico pri kom ali čem
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz ↑mesto - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oródnik oródnika samostalnik moškega spola [oródnik] iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico s kom ali čim
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Instrumental, nlat. instrumentalis (iz lat. instrūmentum ‛orodje’) iz ↑orodje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik] iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz ↑tožiti - več ...,
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.