ôsa1 -e stil. -é ž (ó)
čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu
♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa2 
dviganje cen:gl. hausse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ôsa -e tudi ôsa -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó) dražiti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ôsa -e ž
čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. osica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

ósa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa1 [ósa] samostalnik ženskega spola

žival osa, LATINSKO: Vespula vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa2 [ọ̄sa] (vosa) samostalnik ženskega spola

os

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

osa ž, vespa, -ae, ena oſſa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa s mn., axis, -xis, oſſa na katerih kulla tekó: tudi ſura

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa -e ž osa: Tizam klun, zhebelli, sershenù, oſſi daj. ed. je dall shella (II, 357)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Osa m zemljepisno lastno ime Osa: hualio ta hrib Oſſa im. ed., dokler na letem je dolgu zhaſſa prebival Hercules Ósa, ngr. Κίσσαβος (1978 m), strma apnenčasta pečina pri Olimpu v Grčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa sam. ž ♦ P: 5 (JPo 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ôsa -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osa ► ˈoːsa ˈȯsẹː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Število zadetkov: 18