bítje-asamostalnik srednjega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bràtbrátasamostalnik moškega spolamoška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
člôvek-ékasamostalnik moškega spolanavadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
debatírati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
dialogizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
dobíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno oseba v množini/dvojiniknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
dotíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije,
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
gíbati -ljem
tudi -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
govoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi Govori /kot navit/.1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj govorila.2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem O njem govorijo čudne stvari.5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
hčíhčéresamostalnik ženskega spolaženska oseba v razmerju do svojih staršev
razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kandidát-asamostalnik moškega spolaprimerna oseba
- kandidat česa/koga
- , kandidat za koga/kaj
- , kandidat s čim
- , kandidat pri kom, kje
prijavitelj
- kandidat za kaj
- , kandidati na/v čem, kje
- , kandidat s čim
- , kandidat pri čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
komunicírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Redno/ komunicirajo /med seboj/.
2.
kdo/kaj sporazumevati se s kom/čim
/Brez vsakega predsodka/ komunicira z vsakim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
kríti se kríjem se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagolnavadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ krijeta.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ločíti se in lóčiti se -im se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
mátimáteresamostalnik ženskega spolatudi v prenesenem pomenu ženska oseba v razmerju do svojega otroka
stanovski, poklicni položaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
meníti se in méniti se -im se
nedovršni glagol,
glagol govorjenjaknjižno pogovorno, oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati misli o kom/čem
Le kaj so se menili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
mésto-asamostalnik srednjega spoladel prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - mesto v/na/ob/pri
- , mesto med
- , mesto za
- , mesto z/s
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mlád-a -opridevnikmaloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - mlad za
- , mlad po
- , mlajši od
- , najmlajši od
- , najmlajši med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
modél-asamostalnik moškega spolapredmet za ponazoritev, maketa
oseba ali stvar za upodabljanje
- model za kaj/koga
- , model v/na čem, kje, kako
- , model s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nàdčlôvek-ékasamostalnik moškega spolaekspresivno oseba s pripisanimi nadpovprečnimi lastnostmi
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nadrejêni-egasamostalnik moškega spolaoseba z višjim položajem, predpostavljeni
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nagájati si tudi nagajáti si -am si
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
nasprotováti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
navézati se in navezáti se -véžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povezati se
V steni sta se /dobro/ navezala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
navezováti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
obràz-ázasamostalnik moškega spolačlovek
- obraz česa
- , obraz v/na čem, kje
pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - obraz z/s
- , obraz iz
- , obraz za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ôče-étasamostalnik moškega spolatudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka
začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
oséba-esamostalnik ženskega spolačloveško bitje, posameznik
- oseba koga/česa
- , oseba v/na/pri čem, kje
- , oseba po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - oseba z/s
- , oseba iz
- , oseba za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pártner-jasamostalnik moškega spolaoseba, v ljubezenskem odnosu z drugo osebo
- partner koga
- , partner za koga/kaj
- , partner s čim
sodelavec, soigralec
- partner koga/česa
- , partner v/na čem, kje, kako
- , partner za kaj
- , partner iz česa, od kod
- , partner pri čem, kje
- , partner s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
podelíti z/s -ím z/s
dovršni glagol,
glagol ravnanjaoseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti kaj s kom/čim
Z možem je podelila veselje in žalost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
podrépnik-asamostalnik moškega spolaoseba z neetičnimi nameni
- podrepnik koga/česa
- , podrepnik v čem, kje
- , podrepnik pri kom/čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pogovoríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol govorjenjaoseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Pogovorili so se (o nujnih rečeh).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
pokrívati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagolnavadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ pokrivata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
pôlbràt-brátasamostalnik moškega spolamoška oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
- polbrat koga/česa
- , polbrat iz česa, od kod
- , polbrat po kom/čem, kako
kaj lastnostno sorodnega, podobnega
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pôlsêstra-esamostalnik ženskega spolaženska oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
- polsestra koga
- , polsestra iz česa, od kod
- , polsestra po kom/čem, kako
kaj lastnostno sorodnega, podobnega
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pomeníti se in poméniti se -im se
dovršni glagol,
glagol govorjenjaoseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
/Kot že stari znanci/ so se pomenili (o pomembnih stvareh).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
posvetováti se -újem se
in posvétovati se -ujem se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenjanavadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Posvetujejo se /kot stari prijatelji/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
pregovárjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
prekrívati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol1.
navadno oseba v množini/dvojini kaj nahajati se na istem mestu z zami kom ali brez
Pri prerisovanju so se risbe prekrivale.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ prekrivata.
3.
kdo/kaj ujemati se s kom/čim
Tako naziranje se ne prekriva z logiko.
4.
iz tehnike, navadno oseba v množini/dvojini kaj ne prepuščati barve podlage
Te barve se /dobro/ prekrivajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
prepírati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
navadno oseba v množini/dvojiničustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
prilagodíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj postati ustrezen komu/čemu glede na lastnosti, značilnosti Plezalci so se prilagodili tako mrazu kot vročini.1.1.
kdo/kaj biti lastnostno ustrezen glede na koga/kaj
Večina dreves se je prilagodila na menjavo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
razprávljati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).
2.
oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
razuméti se -úmem se
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
navadno oseba v množini/dvojini kdo skladno živeti
/Lepo/ se razumejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ruváti se -rújem se
tudi rúvati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembeoseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Navadno/ se ruvajo (med seboj).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sestávljati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti,
oseba v množini/dvojiniiz fizike kdo/kaj združevati se
Valovanji se sestavljata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sêstra-esamostalnik ženskega spolaženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
- sestra koga
- , sestra kdo/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sín-asamostalnik moškega spolamoška oseba v razmerju do svojih staršev
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
skládati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Barve se /lepo/v odtenkih/ skladajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora skladati z ostalim pohištvom, /vsaj po pričakovanju/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sòčustvováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
oseba v množini/dvojini
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sodelováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
oseba v množini kdo/kaj biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti
/Z idejami odlično medsebojno/ sodelujejo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti soudeležen na/v/pri kom/čem / s/med kom/čim / kje / kod
Vsi so sodelovali pri projektu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sòustvárjati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
oseba v množini/dvojini
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
sréčati se -am se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti se s kom
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj spoznati se v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj tekmovati v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
4.
kdo/kaj seznaniti se s čim
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj seznaniti se s čim v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
tekmováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
teoretizírati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja3.
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo abstraktno, neživljenjsko razpravljati
/Samo/ teoretizirata /kot dva filozofa/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
têpsti se têpem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).
2.
kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.
3.
čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
típ-asamostalnik moškega spolastvari, izdelki, pojavi iste vrste
množica značilnosti, ki tvori posebno skupino
človek, oseba
- tip za koga/kaj
- , tip s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tújec-jcasamostalnik moškega spolaoseba od drugod
- tujec v čem, kje
- , tujec s čim
- , tujec brez česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ujémati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
2.
kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
3.
kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.
4.
kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
5.
kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
6.
kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
7.
kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
8.
kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
9.
iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ustrézen-zna -opridevnikskladen z namenom
- kaj/kdo biti ustrezen
- , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
- , kaj biti ustrezno pri čem, kje
zaželen, potreben
- kaj/kdo biti ustrezen
- , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vídeti se -im se
dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni) glagolčustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj srečati se s kom
/Slučajno/ sta se srečali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
zrèlzrél -éla -opridevnikustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
- kaj/kdo biti zrel kot kaj
- , kaj biti zrel za kaj
polno razvit, telesno in duševno
- kdo biti zrel kot kdo/kaj
- , kdo/kaj biti zrel za kaj
- , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
izurjen, dovršen
- kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
- , kdo/kaj biti zrel za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.