bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bràtbrátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
    • brat koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • brat v

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dialogizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno oseba v množini/dvojini
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.
4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

gíbati -ljem tudi -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

hčíhčéresamostalnik ženskega spola
  1. ženska oseba v razmerju do svojih staršev
    • hči koga
    • , hči kdo/kaj
  2. razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto
    • hči česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • hči iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kandidát-asamostalnik moškega spola
  1. primerna oseba
    • kandidat česa/koga
    • , kandidat za koga/kaj
    • , kandidat s čim
    • , kandidat pri kom, kje
  2. prijavitelj
    • kandidat za kaj
    • , kandidati na/v čem, kje
    • , kandidat s čim
    • , kandidat pri čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

komunicírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Redno/ komunicirajo /med seboj/.
2.
kdo/kaj sporazumevati se s kom/čim
/Brez vsakega predsodka/ komunicira z vsakim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

kríti se kríjem se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ krijeta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ločíti se in lóčiti se -im se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mátimáteresamostalnik ženskega spola
  1. tudi v prenesenem pomenu ženska oseba v razmerju do svojega otroka
    • mati koga
    • , mati kdo/kaj
  2. stanovski, poklicni položaj
    • mati kdo/kaj
  3. izvor česa
    • mati česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meníti se in méniti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno, oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati misli o kom/čem
Le kaj so se menili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

modél-asamostalnik moškega spola
  1. predmet za ponazoritev, maketa
    • model česa
  2. vzorec, kalup
    • model česa
    • , model za kaj
  3. oseba ali stvar za upodabljanje
    • model za kaj/koga
    • , model v/na čem, kje, kako
    • , model s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nàdčlôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. ekspresivno oseba s pripisanimi nadpovprečnimi lastnostmi
    • nadčlovek koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadrejêni-egasamostalnik moškega spola
  1. oseba z višjim položajem, predpostavljeni
    • nadrejeni v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nagájati si tudi nagajáti si -am si nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini
kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

nasprotováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini
kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

navézati se in navezáti se -véžem se dovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini
kdo/kaj povezati se
V steni sta se /dobro/ navezala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

navezováti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini
GLEJ: navézati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

obràz-ázasamostalnik moškega spola
  1. prednja stran glave
    • obraz koga
  2. človek
    • obraz česa
    • , obraz v/na čem, kje
  3. pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine
    • obraz česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • obraz z/s
  • , obraz iz
  • , obraz za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ôče-étasamostalnik moškega spola
  1. tudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka
    • oče koga/česa
  2. začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
    • oče česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oséba-esamostalnik ženskega spola
  1. človeško bitje, posameznik
    • oseba koga/česa
    • , oseba v/na/pri čem, kje
    • , oseba po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • oseba z/s
  • , oseba iz
  • , oseba za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pártner-jasamostalnik moškega spola
  1. oseba, v ljubezenskem odnosu z drugo osebo
    • partner koga
    • , partner za koga/kaj
    • , partner s čim
  2. sodelavec, soigralec
    • partner koga/česa
    • , partner v/na čem, kje, kako
    • , partner za kaj
    • , partner iz česa, od kod
    • , partner pri čem, kje
    • , partner s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podelíti z/s -ím z/s dovršni glagol, glagol ravnanja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti kaj s kom/čim
Z možem je podelila veselje in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

podrépnik-asamostalnik moškega spola
  1. oseba z neetičnimi nameni
    • podrepnik koga/česa
    • , podrepnik v čem, kje
    • , podrepnik pri kom/čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Pogovorili so se (o nujnih rečeh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

pokrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
GLEJ: pokríti se
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ pokrivata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

pôlbràt-brátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
    • polbrat koga/česa
    • , polbrat iz česa, od kod
    • , polbrat po kom/čem, kako
  2. kaj lastnostno sorodnega, podobnega
    • polbrat česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pôlsêstra-esamostalnik ženskega spola
  1. ženska oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
    • polsestra koga
    • , polsestra iz česa, od kod
    • , polsestra po kom/čem, kako
  2. kaj lastnostno sorodnega, podobnega
    • polsestra česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomeníti se in poméniti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
/Kot že stari znanci/ so se pomenili (o pomembnih stvareh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Posvetujejo se /kot stari prijatelji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

pregovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prekrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
1.
navadno oseba v množini/dvojini kaj nahajati se na istem mestu z zami kom ali brez
Pri prerisovanju so se risbe prekrivale.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ prekrivata.
3.
kdo/kaj ujemati se s kom/čim
Tako naziranje se ne prekriva z logiko.
4.
iz tehnike, navadno oseba v množini/dvojini kaj ne prepuščati barve podlage
Te barve se /dobro/ prekrivajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prepírati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
čustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prilagodíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj postati ustrezen komu/čemu glede na lastnosti, značilnosti
Plezalci so se prilagodili tako mrazu kot vročini.
1.1.
kdo/kaj biti lastnostno ustrezen glede na koga/kaj
Večina dreves se je prilagodila na menjavo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

razprávljati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).
2.
oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

razuméti se -úmem se dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, navadno oseba v množini/dvojini
kdo skladno živeti
/Lepo/ se razumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ruváti se -rújem se tudi rúvati se -am se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Navadno/ se ruvajo (med seboj).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sestávljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti, oseba v množini/dvojini
iz fizike kdo/kaj združevati se
Valovanji se sestavljata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sêstra-esamostalnik ženskega spola
  1. ženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
    • sestra koga
    • , sestra kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • sestra v/na
  • , sestra za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sín-asamostalnik moškega spola
  1. moška oseba v razmerju do svojih staršev
    • sin koga
    • , sin kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • sin iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skládati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Barve se /lepo/v odtenkih/ skladajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora skladati z ostalim pohištvom, /vsaj po pričakovanju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sòčustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, oseba v množini/dvojini
GLEJ: čustvováti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sodelováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
oseba v množini kdo/kaj biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti
/Z idejami odlično medsebojno/ sodelujejo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti soudeležen na/v/pri kom/čem / s/med kom/čim / kje / kod
Vsi so sodelovali pri projektu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sòustvárjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini
GLEJ: ustvárjati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sréčati se -am se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti se s kom
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj spoznati se v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj tekmovati v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
4.
kdo/kaj seznaniti se s čim
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj seznaniti se s čim v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

teoretizírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: razprávljati 1-2
3.
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo abstraktno, neživljenjsko razpravljati
/Samo/ teoretizirata /kot dva filozofa/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

têpsti se têpem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).
2.
kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.
3.
čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

típ-asamostalnik moškega spola
  1. stvari, izdelki, pojavi iste vrste
    • tip česa
  2. množica značilnosti, ki tvori posebno skupino
    • tip česa/koga
  3. človek, oseba
    • tip za koga/kaj
    • , tip s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tújec-jcasamostalnik moškega spola
  1. oseba od drugod
    • tujec v čem, kje
    • , tujec s čim
    • , tujec brez česa
  2. neznana oseba
    • tujec v/na čem, kje
  3. nerazumljen človek
    • tujec v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
2.
kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
3.
kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.
4.
kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
5.
kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
6.
kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
7.
kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
8.
kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
9.
iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ustrézen-zna -opridevnik
  1. skladen z namenom
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
    • , kaj biti ustrezno pri čem, kje
  2. zaželen, potreben
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vídeti se -im se dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj srečati se s kom
/Slučajno/ sta se srečali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zrèlzrél -éla -opridevnik
  1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
    • kaj/kdo biti zrel kot kaj
    • , kaj biti zrel za kaj
  2. polno razvit, telesno in duševno
    • kdo biti zrel kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
    • , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
  3. izurjen, dovršen
    • kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 61