anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑) zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bulímični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z bulimijo: bulimična dekleta; bulimična oseba; In vendar je znana tudi povezanost med spolno zlorabo v otroštvu in kasnejšim razvojem bulimičnega obnašanja E ↑bulimíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čipíranje -a s (ȋ) označitev živali z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: obvezno čipiranje mladičev; čipiranje psov; Čipiranje je poseg, ko strokovna oseba psu, mački in drugim živalim pod kožo injicira mikročip E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
eskivírati -am nedov. in dov. (ȋ) izogibati se čemu: Oseba, ki je do sedaj eskivirala določbe zakona in zavirala postopke izvajanja zakona, ne more biti priporočilo, ampak prej obratno E ← frc. esquiver 'spretno se izogniti, izmuzniti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
estrádnik -a m, člov. (ȃ) slavna, znana oseba s področja popularne kulture: O tem, koga pričakujejo v polfinalu in kakšen bo končni razplet mundiala, smo vprašali nekaj znanih Slovencev, tako tistih iz nogometnih logov kot estradnikov E ↑estráda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju 2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac 3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kompulzívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s ponavljajočim se obnašanjem, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; obsesivno-kompulzivna motnja; Preden se odločijo za zdravljenje, se zasvojenim zdi, da je njihovo kompulzivno vedenje neizogibno E ← nem. kompulsiv, agl. compulsive ← frc. compulsif iz lat. tvor. od compellere 'zbrati, nabrati skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kompulzívnost -i ž (ȋ) ponavljajoče se obnašanje, ki se mu oseba ne more upreti: Glavne značilnosti alkoholikovega spremenjenega vedenja so: čustvena nezrelost, beg od odgovornosti, otopelost, nesamostojnost, dvojna morala, perfekcionizem in kompulzivnost E ↑kompulzívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lustrírati -am nedov. in dov. (ȋ) v nekaterih pokomunističnih državah izvajati lustracijo: Zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega režima; taka oseba ni mogla opravljati dela niti v upravi, niti v državnih medijih, niti na vodilnih položajih v državnih podjetjih E ↑lustrácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
médijec -jca m, člov. (ẹ́) medijska oseba: Po razglasitvi zmagovalca so se medijci usuli v konferenčno dvorano, da bi pričakali Ruse E (↑)médij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
motivátor -ja m, člov. (ȃ) kdor spodbuja, navdušuje za kaj: V vrhunskem športu je znan kot izjemno pozitivna oseba in motivator, kakršnega si vsi želijo E ← agl. motivator iz (↑)motivírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nalóžbenica -e ž (ọ̑) ekon. oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: vodilna tuja naložbenica; Madžarska naftna družba je z okoli 85 milijoni evrov naložb v Romuniji ena od desetih največjih tujih naložbenic v tej državi E ↑nalóžbenik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nárkotést -a in nárko tést -- -a m (ȃ-ẹ̑) preveritev vsebnosti narkotikov v organizmu: Narkotest je potrdil, da je oseba pod vplivom narkotikov E ↑nárko… + (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog. 1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite 2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèrezidènt -ênta in -énta m, člov. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ́) pravna ali fizična oseba, ki ima v državi zunaj svoje matične države stalno prebivališče oziroma sedež: obdavčenje nerezidentov; račun nerezidenta; Nerezident Slovenije ni dolžen plačevati akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov, ki ne izvirajo iz Slovenije E (↑)nè… + (↑)rezidènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèzaposljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í ȅ-í) ki ni zaposljiv: nezaposljiva delovna sila; Trajno nezaposljiva oseba bo tista, ki ni uspela najti zaposlitve v enem letu in je bila neuspešno vključena v aktivno politiko zaposlovanja E (↑)nè… + ↑zaposljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
níndža -e m, člov. (ȋ) 1. v srednjeveški Japonski bojevnik, ki mojstrsko obvlada borilne veščine, z nenavadno telesno spretnostjo in sposobnostjo biti neopažen, izurjen za vohunstvo: japonski nindže; Obiskovalci lahko spremljajo tudi snemanje filmov in televizijskih dram in se fotografirajo v obleki samuraja ali nindže 2. kdor obvlada te veščine: uriti se za nindžo; Kot nindže poznajo vse skrivnosti borilnih veščin in svoje znanje s pridom uporabljajo v boju proti zlu E ← agl. ninja ← jap. ninja iz nin 'vztrajati' + sha 'oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
operatêrSSKJ -ja m, živ. (ȇ) 1. podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do televizijskih, radijskih programov, uporabo telefonskih, internetnih storitev: kabelski operater; operater mobilne telefonije; Povsem normalno je, da operaterji mobilnih telekomunikacij za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene kot za klice v stacionarno omrežje oziroma v omrežje drugega mobilnega operaterja 2. podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina: Energetski zakon določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje bodisi pravna oseba E ← nem. Operateur, frc. opérateur iz (↑)operátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
persóna -e ž, člov. (ọ̑) pog. oseba, osebnost: javne persone; politična persona; Ta ženska se mi je takoj zdela kot nekakšna dominantna državna uradnica, prepričana, da morajo njeno persono in njeno pronicljivost poznati vsi E ← lat. persōna 'oseba, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
persona non grata -e -- -- cit. [persóna non gráta] ž, člov. (ọ̑, ȃ) kdor je proglašen za nezaželenega, nedobrodošlega: politična persona non grata; Vojaški radio ga je po izredni seji vladnega kabineta razglasil za persono non grata v Izraelu E ← lat. persōna nōn grāta 'nedobrodošla oseba' iz ↑persóna, nōn 'ne' in grātus 'drag, mil, ljub'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótijunák -a m, člov. (ọ̑-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; antijunak (1): glavni protijunak; Ne pretirano pogumen in najraje zadet je Glista izrisan protijunak 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; antijunak (2): Po navadi je junak v filmu tisti, s katerim se identificiramo, protijunak pa po navadi uteleša zlo E (↑)proti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razséljeniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) razséljena oséba -e -e ž, člov. (ẹ́, ẹ̑)
kdor zaradi izselitve, preselitve, zlasti iz političnih razlogov, ne živi več v svoji domovini: zaščititi razseljene osebe; pomoč razseljenim osebam; center za razseljene osebe; Mednarodna misija bo prispevala k varnemu okolju za človekoljubno pomoč in vrnitev razseljenih oseb in beguncev na domove
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
revidíranec -nca m, člov. (ȋ) pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: Vlada je sprejela sklepe, s katerimi je naložila revidirancem in drugim organom, kaj vse morajo storiti za odpravo odkritih nepravilnosti E (↑)revidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rezidèntSSKJ -ênta in -énta m, člov. (ȅ é; ẹ́) oseba s stalnim bivališčem v državi: davčni rezidenti; status rezidenta; Največ slovenskih rezidentov z dohodki iz Avstrije živi v severovzhodni Sloveniji blizu državne meje z Avstrijo E ← nem. Resident ← frc. résident iz résider 'prebivati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sámozaposlêni -a -o prid. (ȃ-é) ki se zaposli sam, v svojem podjetju: samozaposleni zavarovanec; samozaposlena oseba; Samozaposleni obrtniki opozarjajo, da jih k podražitvam v nekaterih primerih silijo drugi E ↑sámozaposlíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē) študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
trendsetter -ja cit. [tréntsêter] in tréndsêter -ja m (ẹ̑-é) oseba ali stvar, ki vzpostavlja, oblikuje nove trende: Ko je film prišel v kino, si je hitro pridobil kultni status, je postal trendsetter, ki se mu ni bilo mogoče izogniti | Mladi med osemnajstim in tridesetim letom so trendseterji in mnenjski voditelji E ← agl. trendsetter iz (↑)trénd + tvor. od set v pomenu 'postaviti, določiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vídeonadzòr -ôra in vídeo nadzòr -- -ôra m (ȋ-ȍ ȋ-ó) sistematično pregledovanje, spremljanje poteka določene dejavnosti, stanja česa s pomočjo videokamer, videoposnetkov: izvajati videonadzor; posnetki videonadzora; Pristojna oseba mora o uvedbi videonadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru E ↑vídeo... + (↑)nadzòr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
VÍP -- m, člov. (ȋ) krat. kdor je zaradi svojega vpliva, pomembnosti, slave deležen posebnih ugodnosti: Prenova zajema poslovne prostore, sejno sobo, prostor za VIP, novo vhodno avlo in poslovne prostore športnih organizacij E ← agl. VIP, kratica za v(ery) i(mportant) p(erson) 'zelo pomembna oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zaposljív -a -o prid. (ī í í) ki se da zaposliti: lažje zaposljiva oseba; Odpuščanje v tovarni bo zagotovo pustilo trajne socialne posledice, saj gre za težje zaposljivo delovno silo E (↑)zaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.