iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.-C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.-Valj. (Rad), in íglica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pobrúsiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schleifen; — 2) nachschärfen, Mur., Cig.; s kamenom nabrušeno koso z oslo p., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vǫ́dica 1., f. = odica: 1) die Fischangel, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Hip. (Orb.); — 2) vodíca, der an der Schneide eines frisch und scharf geschliffenen Schneidewerkzeuges haftende schartige Schliff: v. z brusa se mora z oslo odbrusiti, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.