osténje -a s (ẹ̑) knjiž. več sten, stene: ostenje je obloženo s keramičnimi ploščami;
leseno ostenje hiše / ostenje in dno posode / ostenje črevesja, želodca / plezati v ostenju; strmo ostenje; južno ostenje Skute
♦ um. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.