Tiskanje

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

avštriga (ajšterga, avsterga°, avstriga, avšterga, avštriga) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čist -a -o pridevnik

1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist

1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister

1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen

1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja

2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist

2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki

3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm

4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen

4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest

5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln

6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist

6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati

7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen

FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov

1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč

1.1 pri mirovanju

1.2 ob premikanju

1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč

1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja

1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh

1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost

2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč

3. ekspresivno izraža veliko mero

4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim

5. kot veznik

5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor

5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ojstrga

GLEJ: ostriga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ojstriga

GLEJ: ostriga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oster prid., F9, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; confragosus, -a, -um, hud, oſter; duri oris vir, en móṡh oſtriga govorjenîa; gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtraneh oſter; jus ſummum, vel jus strictum, oſtra pravda; objurgatio, enu oſtru pokreganîe; peracre judicium, ena cilú oſtra ṡaſtopnoſt; perspicax, -cis, bistriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; vinum asperum, oſtru vinu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ōstra, f. = ostriga, die Auster, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ōstriga, f. die Auster, Cig., Jan., C.; užitna o., die essbare Auster (ostrea edulis), Erj. (Ž.); — prim. it. óstrica, dial. ostriga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ostriga [ọ̄striga] (ojstriga, ojstrga) samostalnik ženskega spola

ostriga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

risa1 ž, F7, cervarius lupus, ena riſſa, ali riṡ; chaus, ena ſorta riſſe, ẛvirina: lupus cervinus; leopardus, -di, ena huda riſſa; lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga poglèda kakòr riſſa; panther, -ris, vel panthera, -ae, huda riſſa, ali Riſſovina; pardus, -di, ena ſorta riſſe, vſa pikaſta. Cant:4; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

slavka [slāvka] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

PRIMERJAJ: Slavkovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svital prid., F31, clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; dilutus color, ena ſvitla farba; enitere, ſvitál biti; expolire, vzhiſtiti, ſvitlú ſturiti, polikati; lucens, ſvitál; lucescere, ſvitlú biti; lucidus, -a, -um, ſvitál, jaſſen; lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga pogléda kakòr riſſa; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe; praelucidus, -a, -um, ſylnu ſvitál; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.