avštriga [āvštriga]
samostalnik ženskega spolaškoljka ostriga, LATINSKO: Ostrea
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
avštriga -e ž ostriga:
je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] 1. školjka, v kateri nastajajo biseri
4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jȃstog -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža] 1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež FRAZEOLOGIJA: jebati ježa ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kámenica -e ž (ȃ) morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ojstrgaGLEJ: ostriga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ojstrigaGLEJ: ostriga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
oster prid., F
9,
acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt;
confragosus, -a, -um, hud,
oſter;
duri oris vir, en móṡh
oſtriga govorjenîa;
gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtraneh
oſter;
jus ſummum, vel jus strictum, oſtra pravda;
objurgatio, enu
oſtru pokreganîe;
peracre judicium, ena cilú
oſtra ṡaſtopnoſt;
perspicax, -cis, bistriga premiſhlanîa,
oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti;
vinum asperum, oſtru vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ōstra, f. = ostriga, die Auster, Mur., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostríga -e ž (ī) morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostríga -e ž (í; ȋ) |morska školjka|; mn., snov. pečene ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostríga -e
ž užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
ostrīga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ōstriga, f. die Auster, Cig., Jan., C.; užitna o., die essbare Auster (ostrea edulis), Erj. (Ž.); — prim. it. óstrica, dial. ostriga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostriga [ọ̄striga]
(ojstriga, ojstrga) samostalnik ženskega spolaostriga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar] 1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus 1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ostrȋgar – glej ostrīga
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
risa1 ž, F
7,
cervarius lupus, ena
riſſa, ali riṡ;
chaus, ena ſorta
riſſe, ẛvirina:
lupus cervinus;
leopardus, -di, ena huda
riſſa;
lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga poglèda kakòr
riſſa;
panther, -ris, vel panthera, -ae, huda
riſſa, ali Riſſovina;
pardus, -di, ena ſorta
riſſe, vſa pikaſta. Cant:4;
tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl
Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slavka [slāvka]
samostalnik ženskega spolaškoljka ostriga, LATINSKO: Ostrea
PRIMERJAJ: Slavkovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
svital prid., F
31,
clarus, -a, -um, zhiſt,
ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh;
collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti,
ſvitlu ſturiti, okuli gledati;
dilutus color, ena
ſvitla farba;
enitere, ſvitál biti;
expolire, vzhiſtiti,
ſvitlú ſturiti, polikati;
lucens, ſvitál;
lucescere, ſvitlú biti;
lucidus, -a, -um, ſvitál, jaſſen;
lynceus, -a, -um, oſtriga, inu
ſvitliga pogléda kakòr riſſa;
nitidus, -a, -um, zhiſt,
ſvitál, leip, ſnaṡhen;
perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe;
praelucidus, -a, -um, ſylnu
ſvitál;
radius solis, v:g: truja
ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah
ſvittla kakòr gláṡh;
venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr
ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.