ostróžnik -a m (ọ̑)
bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ostróžnik -a m (ọ̑) rastl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ostrọ̑žnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ostrǫ̑žnik, m. 1) = ostrogar 1), Jan. (H.); — 2) der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Jan., Tuš. (R.), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ostrožnik samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Število zadetkov: 5