ostúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud. ~ se spačiti |gnusno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ostúdno prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ostudno prislovPRIMERJAJ: ostuden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ostudno prisl., F
10,
absurdè, oſtudnu, neſnashnu, gardú;
fastidiosè, oſtudnu, prevṡètnu, nepokoinu, nedleṡhnu;
indecorè, oſtudnu, nezhednu;
ineleganter, nezhednu,
oſtudnu;
luridè, oſtudnu;
morosè, oſtudnu, neludnu, ſovraṡhnu;
sceleratè, oſtudnu, gardú, pregréſhnu;
sordidè, gerdú,
oſtudnu, ſmetnú;
squalidè, nezhèdnu,
oſtudnu, negnuſnu;
turpiter, gardú,
oſtudnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ostudno prisl. ostudno, gnusno:
oſſenize ſo eni piſſani zhervie, lete pomenio sheme, katire ſo piſſane, inu oſtudnu oblezhene (V, 172)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ostudno povdk. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen;
ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezenostúdno prisl.:
ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.