Tiskanje

Afrodita

Predlog

Afrodite samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

grška boginja ljubezni

IZGOVOR: [afrodíta], rodilnik [afrodíte]

BESEDOTVORJE: Afroditin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ålandski otoki

Predlog

Ålandskih otokov množinska samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

odvisno ozemlje Finske

IZGOVOR: [ólantski otóki], rodilnik [ólantskih otókou̯]

BESEDOTVORJE: Ålandskootočan, Ålandskootočanka, Ålandskootočanov, Ålandskootočankin, ålandski in ålandskootoški

PRIMERJAJ: ålandski, otok, Ålandsko otočje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

andriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Antigva

Predlog

Antigve samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Antigvi in Barbudi

IZGOVOR: [antígva], rodilnik [antígve]

BESEDOTVORJE: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski

PRIMERJAJ: Antigva in Barbuda

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑)
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arhipelág -a m

geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred

SINONIMI:

geogr. arhipel

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

atól -a m (ọ̑)
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

atól -a m (ọ̑) |koralni otok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

atọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

atól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

azórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Azore: azorski otok
♦ meteor. azorski anticiklon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Báffinov ôtok -ega -óka [afi] ž, zem. i. (ȃ ó ȃ ọ́) |kanadski otok|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Barbuda

Predlog

Barbude samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Antigvi in Barbudi

IZGOVOR: [barbúda], rodilnik [barbúda]

BESEDOTVORJE: Barbudec, Barbudka, Barbudčev, Barbudkin, barbudski

PRIMERJAJ: Antigva in Barbuda

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Barbudec

Predlog

Barbudca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [barbúdəc], rodilnik [barbútca]

BESEDOTVORJE: Barbudčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Barents

Predlog

Barentsa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nizozemski raziskovalec in pomorščak

IZGOVOR: [bárents], rodilnik [bárentsa]

BESEDOTVORJE: Barentsov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Bikíni -ja m z -em zem. i. (ȋ) |mikronezijski otok|: na ~u
bikínski -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bil2 -a -o deležnik

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil

2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil

II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi

1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil

1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja

1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja

1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje

1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza

1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost

1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj

2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil

3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil

4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil

4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja

4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja

4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom

5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil

5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja

5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

blêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok
♦ tur. blejska regata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

blejski

Predlog

blejska blejsko pridevnik

IZGOVOR: [blêjski]

PRIMERJAJ: Blejski otok, Blejski vintgar, Blejska Dobrava, Blejsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Blejski otok

Predlog

Blejskega otoka samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok na Blejskem jezeru

IZGOVOR: [blêjski ôtok], rodilnik [blêjskega otóka]

PRIMERJAJ: blejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Bórneo -a m, zem. i. (ọ̑) |indonezijski otok|: na ~u; z ~a
bórnejski -a -o (ọ̑)
Bórnejec -jca m z -em preb. i. (ọ̑)
Bórnejka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bórnejčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Božíčni ôtok -ega -óka m, zem. i. (ȋ ó ȋ ọ́) |avstralski otok v Indijskem oceanu|: na ~em ~u
božičnootóški -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Bráč -a m z -em zem. i. (ȃ) |hrvaški otok|: na ~u
bráški -a -o (ȃ)
Bráčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bráčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brodník -a m (í)
1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg
// nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi
2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok
♦ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brodolómec -mca m (ọ̑)
kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Cápri -ja [ka] m s -em zem. i. (ȃ) |italijanski otok|: na ~u
cáprijski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

celínski ôtok -ega otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ciprski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Ciper; SODOBNA USTREZNICA: ciprski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ciprum m zemljepisno lastno ime Ciper: Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum im. ed. (IV, 162) Vzhodnosredozemski otok Cíper so 1489 zavzeli Benečani, 1570 pa Turki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Clípperton -a [kliperton] m, zem. i. (ȋ) |otok v Tihem oceanu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Crés -a m, zem. i. (ẹ̑) |hrvaški otok|: na ~u
créški -a -o (ẹ̑)
Créšan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Créšanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

časi prislov

1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj

1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej

2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč

3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod

FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Čerig [čerīg

] samostalnik moškega spola

otok Ciper

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

črnogorski

Predlog

črnogorska črnogorsko pridevnik

nanašajoč se na Črno goro

IZGOVOR: [čərnogórski]

PRIMERJAJ: Črnogorsko primorje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Délos -a m, zem. i. (ẹ̑) |grški otok|: na ~u
déloški -a -o (ẹ̑)
Délošan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Délošanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Dežela Franca Jožefa

Predlog

Dežele Franca Jožefa samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otočje v Arktičnem oceanu

IZGOVOR: [dežêla fránca jóžefa], rodilnik [dežêle fránca jóžefa]

PRIMERJAJ: Franc Jožef I.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

domála člen. (ȃ)
knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Dve imeni istega planeta: Luna in Mesec

Pred dnevi sem zasledila v filmu ime za planet Luna tudi ime Mesec. Predvidevam, da je tudi Mesec slovenski izraz za omenjeni planet. Ne poznam nobene druge stvari, ki bi imela dve oznaki. Luna ali Mesec je ime za planet, oziroma zemljin satelit, ki ima dva imena. Ali še obstaja kaj podobnega v slovenskem jeziku, da bi imela ena stvar, predmet, dve imeni, ki sta različnega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Egína -e ž, zem. i. (ȋ) |grški otok|
egínski -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune

ekolóško

prisl.:

ekološko pridelana hrana

ekološko sporni projekti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ékoôtok in éko ôtok -óka m (ẹ̑-ó ẹ̑-ọ́)
ekološki otok: odpadki z ekootokov; smetnjaki in ekootoki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Élba -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijanski otok|: na ~i
élbski -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja]

1.

iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost

2.

pesem z otožno, žalostno vsebino

3.

skladba otožnega, žalostnega značaja

4.

ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...

enakoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima enako ime: otok Krf z enakoimenskim pristaniškim mestom
♦ mat. enakoimensko število istoimensko število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

enakoiménski -a -o (ẹ̑) otok z ~im mestom; mat. ~o število istoimensko število

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

enkláva -e ž (ȃ) Vatikan leži kot ~ sredi Italije |kot otok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Etalija [etalȋja

] samostalnik ženskega spola

italijansko mesto in otok Elba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

etiópska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Evbêja -e ž, zem. i. (ȇ) |grški otok|: na ~i
evbêjski -a -o (ȇ)
Evbêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Evbêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Evbêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Fáros -a m, zem. i. (ȃ) zgod. |otok pred Aleksandrijo|: na ~u
fároški -a -o (ȃ) zgod.
Farošàn -ána in Farošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) zgod.
Farošánka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fejáški tudi feáški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knjiž. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Filipinec

Predlog

Filipinca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [filipínəc], rodilnik [filipínca]

BESEDOTVORJE: Filipinčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Flóres -a m, zem. i. (ọ̑) |otok v Azorih|: na ~u
flóreški -a -o (ọ̑)
Florešàn -ána in Florešán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Florešánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola

1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec

2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec

3. slab človek nasploh

FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Gôli ôtok -ega -óka m, zem. i. (ó ó ó ọ́) |hrvaški otok|: koncentracijsko taborišče na ~em ~u
golootóški -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

grecizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok

grecizíran

-a -o:

grecizirana krajevna imena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Grénlándija -e ž, zem. i. (ẹ̑ȃ) |danski otok v Severnem ledenem morju|: na ~i
grénlándski -a -o (ẹ̑ȃ)
Grénlándec -dca m z -em preb. i. (ẹ̑ȃ)
Grénlándka -e ž, preb. i. (ẹ̑ȃ)
Grénlándčev -a -o (ẹ̑ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

grški

Predlog

grška grško pridevnik

nanašajoč se na Grke in Grčijo

nanašajoč se na stare Grke

IZGOVOR: [gə̀rški]

ZVEZE: grška solata

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Guám -a [gvam] m, zem. i. (ȃ) |ameriški otok v Tihem oceanu|
guámski -a -o (ȃ)
Guámčan -a m, preb. i. (ȃ)
Guámčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]

1.

zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov

1.1.

v ednini

zlasti v Sovjetski zvezi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...

Hailuoto

Predlog

Hailuota samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok na Finskem

IZGOVOR: [hájluọto], rodilnik [hájluọta]

BESEDOTVORJE: Hailuotčan, Hailuotčanka, Hailuotčanov, Hailuotčankin, hailuotski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

havajski

Predlog

havajska havajsko pridevnik

IZGOVOR: [havájski]

ZVEZE: havajska gos

PRIMERJAJ: Havajski otoki

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Hélgoland -a m, zem. i. (ẹ̑) |nemški otok|: na ~u
hélgolandski -a -o (ẹ̑)
Hélgolandčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Hélgolandčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Hiiumaa

Predlog

Hiiume samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Baltskem morju

IZGOVOR: [híjuma], rodilnik [híjume]

BESEDOTVORJE: Hiiumčan, Hiiumčanka, Hiiumčanov, Hiiumčankin, hiiumski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Híos -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) |grški otok|: na ~u
híoški -a -o [ijo] (ȋ)
Hiošàn -ána in Hiošán -a [ijo] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Hiošánka -e [ijo] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Hvár -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaški otok|: na ~u
hvárski -a -o (ȃ)
Hvárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hvárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Íbiza -e [sa] ž, zem. i. (ȋ) |balearski otok|: na ~i
íbiški -a -o (ȋ)
Íbišan -a m, preb. i. (ȋ)
Íbišanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ime mesta je »Yogyakarta« ali »Džogdžakarta«?

Je pravilno Yogyakarta ali Džogdžakarta (Indonezija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Indijski ocean

Predlog

Indijskega oceana samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ocean med Afriko, Azijo, Indijsko podcelino in Avstralijo

IZGOVOR: [índijski oceán], rodilnik [índijskega oceána]

BESEDOTVORJE: indijskooceanski

PRIMERJAJ: indijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

inzulȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ítaka -e ž, zem. i. (ȋ) |grški otok|: na ~i
ítaški -a -o (ȋ)
Ítačan -a m, preb. i. (ȋ)
Ítačanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Iwo Jima

Predlog

Iwo Jime samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

japonski otok

IZGOVOR: [ívo džíma], rodilnik [ívo džíme]

BESEDOTVORJE: Iwojimec, Iwojimka, Iwojimčev, Iwojimkin, iwojimski

ZVEZE: bitka za Iwo Jimo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izolȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izpostávljenec -nca m z -em člov. (ȃ) ~i pri starih Grkih; otok ~ev
izpostávljenka -e ž, člov. (ȃ)
izpostávljenčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jáhtar -ja m (ȃ)
kdor pluje z jahto za razvedrilo: premožni jahtarji; otok za jahtarje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

japonski

Predlog

japonska japonsko pridevnik

IZGOVOR: [japónski]

ZVEZE: japonski jen

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Jáva -e ž, zem. i. (á) |indonezijski otok|: na ~i
javánski -a -o (ȃ)
Javánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Javánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Javánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jéra (Jéra) Frazemi s sestavino jéra (Jéra):
bíti kot míla jéra, cmériti se kot mila jera, držáti se kot míla jéra, jokáti kot míla jéra (Jéra), míla jéra (Jéra)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Jêrsey -ja [džersi] m z -em zem. i. (ȇ) |britanski otok|: na ~u
jêrseyjski -a -o (ȇ)
Jêrseyjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Jêrseyjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Jêrseyjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Jonsko morje

Predlog

Jonskega morja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del Sredozemskega morja

IZGOVOR: [jónsko mórje], rodilnik [jónskega mórja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

južnokorejski

Predlog

južnokorejska južnokorejsko pridevnik

IZGOVOR: [júžnokorêjski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako je prav: »v« ali »na Tajvanu«

Imam dilemo pri spodnji zadevi.

Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako sklanjamo ime »Tenerife«?

Kako sklanjamo ime Tenerife?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kalavrija ž zemljepisno lastno ime Kalavrija: Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kalipsin

Predlog

Kalipsina Kalipsino pridevnik

IZGOVOR: [kalípsin]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón]

1.

kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae

2.

ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico

3.

ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja

FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...

Kanadski arhipelag

Predlog

Kanadskega arhipelaga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Arktični arhipelag

IZGOVOR: [kánatski arhipelák], rodilnik [kánatskega arhipelága]

BESEDOTVORJE: kanadskoarhipelaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kanál -a m (ȃ)
1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek
// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal
2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal
// morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal
3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal
// položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal
4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kanȃrček -čka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

karé karêja m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Karibsko morje

Predlog

Karibskega morja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

morje južno od Mehiškega zaliva

IZGOVOR: [karípsko mórje], rodilnik [karípskega mórja]

BESEDOTVORJE: karibski in karibskomorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf]

strokovnjak za kartografijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija

korálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na korale: koralni apnenec; koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale; koralni otok; koralne čeri / knjiž. koralna usta živo rdeča

korálno

prisl.:

koralno rdeči plodovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

korálen1 -lna -o (ȃ)
korálni -a -o (ȃ) ~ otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kórčula -e ž, zem. i. (ọ̑) |hrvaški otok|: na ~i
kórčulski -a -o (ọ̑)
Korčulàn -ána in Korčulán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Korčulánka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kórzika -e ž, zem. i. (ọ́) |otok v Sredozemskem morju|: na ~i
kórziški -a -o (ọ́)
Kórzičan -a m, preb. i. (ọ́)
Kórzičanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kréta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |grški otok|: na ~i
krétski -a -o (ẹ̑)
Krečàn -ána in Krečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Krečánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kŕf -a m, zem. i. (ȓ) |grški otok|: na ~u
kŕfski -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kŕfski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo
♦ zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Krk

Predlog

Krka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Kvarnerju

IZGOVOR: [kə̀rk], rodilnik [kə̀rka]

BESEDOTVORJE: Krčan, Krčanka, Krčanov, Krčankin, krški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krški

Predlog

krška krško pridevnik

nanašajoč se na reko Krko

nanašajoč se na kraj Krško

nanašajoč se na otok Krk

IZGOVOR: [kə̀rški]

PRIMERJAJ: Krška jama, Krške Alpe, Krški most, Krško-Brežiško polje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Krški most

Predlog

Krškega mosta in Krškega mostu samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

most na otok Krk

IZGOVOR: [kə̀rški móst], rodilnik [kə̀rškega mósta] in [kə̀rškega mostú]

PRIMERJAJ: krški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kúhinjski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / kuhinjski otok sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora / slabš. kuhinjska filozofija
● ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ledeníška grbína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Lézbos -a m, zem. i. (ẹ̑) |grški otok|: na ~u
lézboški -a -o (ẹ̑)
Lézbošan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Lézbošanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lído -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Long Island ~ -a [lóng ájlend-] m, zem. i. (ọ́ ȃ) |ameriški otok|: na ~ ~u
longislandski -a -o (ȃ)
Longislandec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Longislandka -e ž, preb. i. (ȃ)
Longislandčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Lóšinj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |hrvaški otok|: na ~u
lóšinjski -a -o (ọ̑)
Lóšinjec -jca m z -em preb. i. (ọ̑)
Lóšinjka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Lóšinjčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lúben, -bena, m. der Seebarsch (der Branzin) (labrax lupus), Otok Rab-Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Luzón -a [so] m, zem. i. (ọ̑) |filipinski otok|: na ~u
luzónski -a -o (ȏ)
Luzónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Luzónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lȗžnjak 1., m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Madagáskar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |otok v Indijskem oceanu; država|: na ~u
madagáskarski -a -o (ȃ)
Madagáskarec -rca m z -em preb. i. (ȃ)
Madagáskarka -e ž, preb. i. (ȃ)
Madagáskarčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Majórka -e ž, zem. i. (ọ̑) |španski otok|: na ~i
majórški -a -o (ọ̑)
Majórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Majórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Maldivi

Predlog

Maldivov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Maldivi

država v Aziji

IZGOVOR: [maldívi], rodilnik [maldívou̯]

BESEDOTVORJE: Maldivijec in Maldivec, Maldivijka in Maldivka, Maldivijčev in Maldivčev, Maldivijkin in Maldivkin, maldivijski in maldivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Mali Otok

Predlog

Malega Otoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Postojna

IZGOVOR: [máli ôtok], rodilnik [málega otóka]

BESEDOTVORJE: Malootočan in Otočan, Malootočanka in Otočanka, Malootočanov in Otočanov, Malootočankin in Otočankin, malootoški in otoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Málta -e ž, zem. i. (ȃ) |sredozemski otok; država|: na ~i
maltéški -a -o (ẹ̑)
Maltežàn -ána in Maltežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Maltežánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Malta -e ž zemljepisno lastno ime Malta: je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti mest. ed. s' zholna ſtopil (III, 129) Málta, otok v Sredozemskem morju

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

malteški

Predlog

malteška malteško pridevnik

IZGOVOR: [maltéški]

ZVEZE: malteški križ, malteški viteški red, malteška lira, malteška mrzlica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Mán -a m, zem. i. (ȃ) |britanski otok|: na ~u
mánski -a -o (ȃ)
Mánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Mánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Máriborski ôtok -ega -óka m, zem. i. (ȃ ó ȃ ọ́) |mariborsko poletno kopališče|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

marmor m, parius, tá marmor kamen is tega otok Pario. 1.Par:29; prim. marbelj kamen, marmelj ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Martiníque -qua [nik] m, zem. i. (ȋ) |otok v Malih Antilih|: na ~u
martiníški -a -o (ȋ)
Martiníquečan -a m, preb. i. (ȋ)
Martiníquečanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mȃvək 1., -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja

mériti se

1.

z orodnikom

imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi:

ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu

v znanju se meri z vsakim sošolcem

ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi

/ letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši

2.

prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi:

šel se je merit z njim

/ meriti se za kolajno, naslov prvaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mikronezijski

Predlog

mikronezijska mikronezijsko pridevnik

nanašajoč se na državo v Oceaniji

nanašajoč se na otočja v Tihem oceanu

IZGOVOR: [mikronézijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Mílos -a m, zem. i. (ȋ) |grški otok|: na ~u
míloški -a -o (ȋ)
Milošàn -ána in Milošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Milošánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Mljét -a m, zem. i. (ẹ̑) |hrvaški otok|: na ~u
mljétski -a -o (ẹ̑)
Mljétčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Mljétčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

módul -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski]

1.

ki je v zvezi z monsunom 1.

1.1.

monsun 1.

monsunu 1.

STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nadomestna in skrajšana zemljepisna imena − »Obala«

Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«.

slovenska Obala
Slovenska obala
Slovenska Obala

Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Náksos -a m, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~u
náksoški -a -o (ȃ)
Naksošàn -ána in Naksošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Naksošánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Navedba vira na plakatu

Na plakatu (publikaciji z enim listom) bi uporabil pesem znanega avtorja. Zapisana bo skupaj z naslovom. Kako pravilno navedem vir, ki bo naveden neposredno pod besedilom?

Ali je dovolj le:

Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

Ali je potrebno avtorja navesti dvakrat:

Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

In še. Ali se lahko pred navedbo strani doda "str.":

Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. str. 26–27.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nilski

Predlog

nilska nilsko pridevnik

IZGOVOR: [nílski]

ZVEZE: nilski povodni konj, nilski krokodil

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nôva dežêla -e -e ž, zem. i. (ó é) |dvojni otok v Severnem ledenem morju|: na ~i ~i
novodežêlski -a -o (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nôva Fundlándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |kanadska provinca; otok|: v ~i ~i
novofundlándski -a -o (ȃ)
Novofundlándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Novofundlándka -e ž, preb. i. (ȃ)
Novofundlándčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nova Gvineja

Predlog

Nove Gvineje samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Tihem oceanu

IZGOVOR: [nôva gvinêja], rodilnik [nôve gvinêje]

BESEDOTVORJE: Novogvinejec, Novogvinejka, Novogvinejčev, Novogvinejkin, novogvinejski

PRIMERJAJ: Papua Nova Gvineja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nôva Gvinêja -e -e ž, zem. i. (ó ȇ) |otok v Tihem oceanu|: na ~i ~i
novogvinêjski -a -o (ȇ)
Novogvinêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Novogvinêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Novogvinêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

o. okrajš. občina; oče; otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ô.. varianta predp. o..1 po umiku naglasa (ó) ôtok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

o..1 [poudarjeno ò] predp.; varianti ó..2 (Ósp) in ô.. (ôtok) po umiku naglasa |nekoliko| osív

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]

večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae

STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...

objádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt
2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri
3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž.
1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej
● knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili
2. ekspr. napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom

obljúden

-a -o:

obljuden kraj

vrvež na obljudenih cestah

gosto, redko obljuden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obljúditi -im dov. -en -ena; obljúdenje (ú ȗ) neobč. kaj ~ otok naseliti, poseliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obplúti -plôvem in -plújem dov., tudi obplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti okrog česa: obpluti otok / obpluti svet, zemljo / obpluti rt
2. s plutjem se izogniti: obpluti čeri, plitvino
3. s plutjem prepotovati: obpluti vso afriško obalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obplúti -plôvem in obplúti -plújem dov., nam. obplùt/obplút, obplút -a; obplútje; drugo gl. pluti (ú ó; ú) kaj ~ otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Oceanijčev

Predlog

Oceanijčeva Oceanijčevo pridevnik

IZGOVOR: [oceánijčeu̯], ženski spol [oceánijčeva], srednji spol [oceánijčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oceánski ôtok -ega otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oddelíti -ím dov., oddélil (ī í)
1. od večje količine dati, določiti pripadajoči del: mati je otrokom oddelila kruh; iz sklede mu je oddelila jed v posebno skodelico
// od večje količine vzeti, navadno za določen namen: preden so denar razdelili, so ga nekaj oddelili za rezervni sklad
2. knjiž. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: oddeliti rudo od primesi; nekateri so se oddelili od skupine / bolnika z nalezljivo boleznijo so oddelili od drugih / morje je oddelilo otok od celine

oddelíti se

knjiž.

pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

nekaj študentov se je oddelilo od zahtev svojih kolegov

oddeljèn

-êna -o:

vrt je oddeljen z grobimi kamni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odpŕti stávbni blók -ega -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Okináva -e ž, zem. i. (ȃ) |japonski otok|: na ~i
okinávski -a -o (ȃ)
Okinávec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Okinávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Okinávčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]

1.

enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko

2.

ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu

3.

ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...

oplakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok
2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

osámljen -a -o prid.(ȃ)
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
// ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek

osámljeno

prisl.:

živel je zelo osamljeno;

prim. osamiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

osrédek -dka m (ẹ̑)
1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

osrédek -dka m (ẹ̑) star.: Mesto je bilo ~ kulturnega življenja središče; veslati na ~ na (rečni) otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

òsredek -dka m rečni otok: vsze je bej'salo, nekaj na mürszke oszredke KOJ 1914, 125

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ostròv -ôva m (ȍ ó)
star. otok1: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otèk, -tę́ka, m. = otok, die Geschwulst, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otočȁn – glej ótok1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otóček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od otok: samoten otoček sredi oceana / otočki trave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otóček -čka m

majhen otok

SINONIMI:

ekspr. otočič

GLEJ ŠE SINONIM: otok1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

otọ̑ček – glej ótok1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otǫ̑čək, -čka, m. dem. otok; eine kleine Insel, Cig. (T.), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. otok 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otočice [otọ́čice] množinski samostalnik ženskega spola

otok

PRIMERJAJ: otok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otǫ̑čič, m. dem. otok; das Inselchen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otọ̑čje – glej ótok1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ôtok1 -óka m (ó ọ́)
1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
● publ. Otok Velika Britanija, Anglija
♦ geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; zeleni otok zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja / jezikovni otok; narodnostni otok
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otòk2 in otók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. oteklina: otok se je naglo širil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Otok

Predlog

Otoka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno nadomestno ime

Velika Britanija

IZGOVOR: [ôtok], rodilnik [otóka]

BESEDOTVORJE: Otočan, Otočanka, Otočanov, Otočankin, otoški

PRIMERJAJ: otok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ôtok -óka m (ó ọ́) ~ v morju, na jezeru; jezikovni ~; ~ za pešce

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ôtok -óka m, zem. i. (ó ọ́) publ. Velika Britanija
otóški -a -o (ọ̑)
Otočàn -ána in Otočán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Otočánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ôtok1 -óka m

del kopnega sveta, obdan z vodo

SINONIMI:

star. ostrov

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

ekološki otok

zazidalni otok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

otòk2 -óka m

GLEJ SINONIM: oteklina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

ótok1 otọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otòk, -tǫ́ka, m. 1) die Insel; — 2) die Geschwulst; (v tem pomenu tudi: otọ̑k, Dict., jvzhŠt.); — 3) = krog, zid v otòk, = v krog (im Halbkreise), Koborid-Erj. (Torb.); ženske gredo rade v otok (tanzen gern), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otók tudi otóuk -a m
1. oteklina: Daganat; otok KOJ 1833, 153
2. tok, krvotok: I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa dvanájſzet lejt KŠ 1771, 29; Nika 'ſenſzka, ſtera je dvanájſzet lejt vu krvávom otouki bila KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otok [ótok] samostalnik moškega spola

oteklina, bula
otok

PRIMERJAJ: otočice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otok

-a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ôtok otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otọ̑ški – glej ótok1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otuk gl. otok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pág -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaški otok|: na ~u
páški -a -o (ȃ)
Pažàn -ána in Pažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Pažánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Palmóza -e ž Palmoza, grški otok: vu záton Pathmos, ki je zdaj Palmoza, ga je zegnao KŠ 1771, 261

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pantelleria

Predlog

Pantellerie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Italiji

IZGOVOR: [panteleríja], rodilnik [panteleríje]

BESEDOTVORJE: Pantellerijčan, Pantellerijčanka, Pantellerijčanov, Pantellerijčankin, pantellerijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pátmos -a m, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~u
pátmoški -a -o (ȃ)
Pátmošan -a m, preb. i. (ȃ)
Pátmošanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]

lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...

plétnar plétnarja; tudi plétnjar samostalnik moškega spola [plétnar]

kdor se poklicno ukvarja z vožnjo pletne

ETIMOLOGIJA: ↑pletna

plétnja glej plétna

pobrẹ́žən, -žna, adj. Ufer-, Strand-, Küsten-, Cig., Jan., nk.; pobrẹ̑žni otok, die Küsteninsel, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pọ̑lotok – glej ótok1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

popularizíranje popularizíranja samostalnik srednjega spola [popularizíranje]

1.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh; SINONIMI: popularizacija

2.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem; SINONIMI: popularizacija

ETIMOLOGIJA: ↑popularizirati

porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [porasəu̯; porastəu̯] prid. (ā á)
pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

porásel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) gosto ~ otok; porasel z/s čim z drevjem ~ hrib
poráslost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

porásel -sla -o prid.

ki je pokrit s čim rastočim

SINONIMI:

poraščen

GLEJ ŠE SINONIM: neobrit

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

povézati in povezáti povéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).

2.

kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.

3.

kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Prebivalci Bora Bore

Kako se imenujejo prebivalci Bora Bore?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

v Naklem, iz Nakla/Naklega
Kateri? nakelski
za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
Kateri? nakelski
prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

Náku/Nákva
Kateri? naklansk.
prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
Kateri? naklanski
v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

preobljúden -a -o (ȗ) neobč. ~ otok prenaseljen
preobljúdenost -i ž, pojm. (ȗ) neobč. prenaseljenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

preobljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino

preobljúden

-a -o:

preobljuden otok

preobljudena hiša

izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prepešáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok po dolgem in počez
● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pribréžen -žna -o (ẹ̑)
pribréžni -a -o (ẹ̑) ~ otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pribrẹ́žən, -žna, adj. Gestade-: pribrẹ̑žni otok, die Gestade-, Küsteninsel, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče-Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)-Erj. (Torb.); (die Klebeauster, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prilèt -éta m

prihod na cilj z letom

SINONIMI:

star. dolet

GLEJ ŠE: steza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Primernost uporabe besedne zveze »vezan na nekaj«

Ukvarjam se s podnaslavljanjem, ki zaradi prostorske omejenosti zahteva precej gospodarno rabo jezika. Pred kratkim sem prevajal oddajo, pri kateri so omenjali listine in zemljevide v zvezi z otokom. Dobil sem predlog, da bi uporabil listine in zemljevide vezane na otok. Meni se to zdi hrvatizem, zato sem raje uporabil glede otoka, lahko pa bi tudi povezane z otokom ali v zvezi z otokom. Imam prav, da konstrukcija vezan na v slovenščini v takem kontekstu ni pravilna? Vem, da obstaja raba vezan na v smislu 'biti odvisen od nekoga ali nečesa', ampak to je že drugačen pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prizíbati tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok

prizíbati se

tudi prizibáti se, in prizíbati se

zibaje se priti:

pijan se je prizibal iz gostilne

mimo okna se je prizibala ženska postava

/ po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prizòr Frazemi s sestavino prizòr:
prizòr za bogôve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ráb -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaški otok|: na ~u
rábski -a -o (ȃ)
Rábčan -a m, preb. i. (ȃ)
Rábčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Réunion -a [reinjón] m, zem. i. (ọ̑) |francoski otok v Indijskem oceanu|: na ~u
réunionski -a -o (ọ̑)
Réuniončan -a m, preb. i. (ọ̑)
Réuniončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši

rodíti se

1.

priti iz rodil:

ko se otrok rodi, navadno zajoka

rodil se je hitro

//

začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli

//

po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši

2.

ekspr.

nastati, pojaviti se:

na oceanu se je rodil nov otok

naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja

/ zapisoval je misli, kakor so se mu rodile

/ opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo

//

z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost

●

ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen

rodèč

-éča -e:

rodeča ženska

rodeče se želje

slabo rodeče drevo

rôjen

-êna -o

1.

deležnik od roditi:

rojen je bil v delavski družini

Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto

v trenutku rojena svetloba

prezgodaj rojeni otroci

/ rojen je v znamenju bika

/ kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc

●

ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče

2.

ekspr.,

navadno v povedni rabi

ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj:

on je rojen za pilota

/ ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo

3.

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:

je rojen govornik, pesnik

/ njegov oče je rojen Ljubljančan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Ródos -a m, zem. i. (ọ̑) |grški otok|: na ~u
ródoški -a -o (ọ̑)
Ródošan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ródošanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rus.

Predlog

okrajšava

ruščina

ruski

rusko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Saaremaa

Predlog

Saareme samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Baltskem morju

IZGOVOR: [sárema], rodilnik [sáreme]

BESEDOTVORJE: Saaremčan, Saaremčanka, Saaremčanov, Saaremčankin, saaremski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sahalín -a m, zem. i. (ȋ) |ruski otok na Daljnjem vzhodu|: na ~u
sahalínski -a -o (ȋ)
Sahalínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Sahalínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Saimaa

Predlog

Saime samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Finskem

IZGOVOR: [sájma], rodilnik [sájme]

BESEDOTVORJE: saimski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Salamína -e ž, zem. i. (ȋ) |grški otok|: bitka pri ~i
salamínski -a -o (ȋ)
Salamínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Salamínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sámos -a m, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~u
sámoški -a -o (ȃ)
Sámošan -a m, preb. i. (ȃ)
Sámošanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Samotráka -e ž, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~i
samotráški -a -o (ȃ)
Samotráčan -a m, preb. i. (ȃ)
Samotráčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Santorín -a m, zem. i. (ȋ) |grški otok|: na ~u
santorínski -a -o (ȋ)
Santorínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Santorínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sardínija -e ž, zem. i. (í) |italijanski otok|: na ~i
sardínski -a -o (ȋ)
Sardínec -nca m s -em preb. i. (ȋ)
Sardínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Sardínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

savski

Predlog

savska savsko pridevnik

IZGOVOR: [sáu̯ski]

PRIMERJAJ: Savska banovina, Savski otok, Savsko naselje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sejšelčev

Predlog

Sejšelčeva Sejšelčevo pridevnik

IZGOVOR: [sejšélčeu̯], ženski spol [sejšélčeva], srednji spol [sejšélčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sévernoatlántski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
1. nanašajoč se na severni Atlantik: severnoatlantski otok / severnoatlantski tok močan morski tok, ki prenaša toplo vodo iz Mehiškega zaliva k obalam severozahodne Evrope
2. nanašajoč se na Severnoatlantsko zvezo: severnoatlantski svet; članice severnoatlantskega zavezništva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sicílija -e ž, zem. i. (í) |italijanski otok|: na ~i
sicilijánski -a -o in sicílski -a -o (ȃ; ȋ)
Sicilijánec -nca in Sicílec -lca m s -em preb. i. (ȃ; ȋ)
Sicilijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Sicilijánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

siréna -e ž (ẹ̑)
1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena
2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov
● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska
♦ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje besedne zveze »pojem konflikt«

Kako je pravilno: V diplomskem delu bomo opredelili pojem konflikt/konflikta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje besednih zvez tipa »otok Hvar«

Zanima me, kako sklanjamo besedne zveze z lastnoimenskim določilom ob zemljepisnem jedru tipa: mesto Trst in otok Pag, otok Hvar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje desnega prilastka: »hribovje Pohorje«

Zanima me, kateri zapis je pravilen:

Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorja.
Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«

Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje (tujega) krajevnega imena »Brela«

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje večbesednih lastnih imen tipa »Republika Afganistan«

V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:

Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …

V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.

Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:

"[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."

Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):

§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni

V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.

Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?

Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje v nazivih nemških zveznih dežel

Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?

Primeri:

Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg

Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklon prilastka v besedni zvezi: o vilah na Saturnu ...

Zanima me ali se pravilno napise: a) Vrsta morska vila zivi na Saturnu. b) Vrsta morske vile zivi na Saturnu. Besedilo je izmisljeno. Gre se za vse morske vile skupaj, vse vile zivijo na Saturnu. In kako se osebku, ki je sestavljen iz imenovalnika in ?imenovalnika/rodilnika?, strokovno rece, da lahko poiščem se po literaturi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklon samostalnika, ki ga uvaja predložna zveza »na temo«

Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar) Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt Potrebovala bi vašo potrditev.

Ali naj rečem: a) Govorimo o temi ljubezni. b) Govorimo o temi ljubezen.
Ali naj rečem: c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja. č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje

Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).

Kaj pa tole: a) Temam ljubezen, onesnaževanje in avtomobilizem bomo dali prednost. b) Temam ljubezni, onesnaževanja in avtomobilizma bomo dali prednost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

slȃp -a in slapȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sĺňava

Predlog

Sĺňave samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Slovaškem

IZGOVOR: [sə̀lnjava], rodilnik [sə̀lnjave]

BESEDOTVORJE: sĺňavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sónčnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost sončnega: sončnost vinogradov / zaradi sončnosti je ta otok zelo priljubljen / ekspr. sončnost značaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Spol imena »Biotera« in ujemanje

Biotera, član skupine Vaiolia
Biotera, članica skupine Vaiolia

To bo zapisano v logu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Spol kraja »Santa Fe«

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sŕna Frazemi s sestavino sŕna:
plášen kot sŕna, plášno kàkor sŕna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stávbni blók -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Stromboli

Predlog

1 Strombolija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Italiji

IZGOVOR: [strómboli], rodilnik [strómbolija]

BESEDOTVORJE: Strombolijec, Strombolijka, Strombolijčev, Strombolijkin, strombolijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Strómboli -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |italijanski otok|: na ~u
strómbolijski -a -o (ọ̑)
Strómbolijec -jca m s -em preb. i. (ọ̑)
Strómbolijka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Strómbolijčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sulavési -ja m s -em zem. i. (ẹ̑) |indonezijski otok|: na ~u
sulavésijski -a -o (ẹ̑)
Sulavésijec -jca m s -em preb. i. (ẹ̑)
Sulavésijka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Sulavésijčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Súmatra -e ž, zem. i. (ȗ) |indonezijski otok|: na ~i
súmatrski -a -o tudi sumatránski -a -o (ȗ; ȃ)
Sumatràn -ána in Sumatrán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Sumatránka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

súmatrska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Súsak -a m, zem. i. (ȗ) |hrvaški otok|: na ~u
súsaški -a -o (ȗ)
Súsačan -a m, preb. i. (ȗ)
Súsačanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

súšen -šna -o prid. (ú)
nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna območja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

súšen -šna -o; bolj ~ (ú) ~o poletje; Ta otok je precej ~
súšni -a -o (ȗ) ~a doba
súšnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Svéta Heléna -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ẹ̑) |britanski otok v Atlantskem oceanu|: na ~i ~i
svetohelénski -a -o (ẹ̑)
Svetohelénec -nca m s -em preb. i. (ẹ̑)
Svetohelénka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Svetohelénčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šélfni ôtok -ega otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Šikóku -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |japonski otok|
šikókujski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

škátlica Frazemi s sestavino škátlica:
bíti kot iz škátlice, kot bi vzéli iz škátlice kóga/kàj, kot iz škátlice [vzét]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

škólj -a m (ọ̑)
nar. primorsko večja skala, ki gleda
a) iz morja: zadeti ob školj; čeri in školji v zalivu
b) iz zemlje: školji na planoti
// majhen skalnat otok v morju: izkrcali so se na samotnem školju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tahíti -ja m s -em zem. i. (ȋ) |polinezijski otok|: na ~u
tahítijski -a -o (ȋ)
Tahítijec -jca m s -em preb. i. (ȋ)
Tahítijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Tahítijčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Taprabonar -ja m prebivalsko lastno ime Cejlonec: Taprabonary im. mn. kadar na morje ſe poſtavio ena gvishne tize s' ſabo v' zholn vſameio ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou rod. mn. (III, 539) Lat. ime otoka Cejlon je Taprobane. Otok je poimenovan po mestu, ki je v stind. zapisano kot Tāmraparṇa-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tasmanija

Predlog

Tasmanije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otoška zvezna država v Avstraliji

IZGOVOR: [tasmánija], rodilnik [tasmánije]

BESEDOTVORJE: Tasmanec, Tasmanka, Tasmančev, Tasmankin, tasmanski tudi tasmanijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Távrida -e ž, zem. i. (ȃ) |antični grški otok|: na ~i
távridski -a -o in távriški -a -o (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

téči -em nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tenerífe -a m, zem. i. (ȋ) |španski otok|: na ~u
tenerífski -a -o (ȋ)
Tenerífčan -a m, preb. i. (ȋ)
Tenerífčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tímor -ja m s -em zem. i. (ȋ) |otok v Malih Sundskih otokih|
tímorski -a -o (ȋ)
Tímorec -rca m s -em preb. i. (ȋ)
Tímorka -e ž, preb. i. (ȋ)
Tímorčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tobago

Predlog

Tobaga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Trinidadu in Tobagu

IZGOVOR: [tobágo], rodilnik [tobága]

BESEDOTVORJE: Tobagovec, Tobagovka, Tobagovčev, Tobagovkin, tobagovski

PRIMERJAJ: Trinidad in Tobago

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tọ̑k1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tok2 [tȍk] ali [tọ̑k] samostalnik moškega spola

oteklina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

trajékt -a m (ẹ̑)
ladja za prevoz vozil in potnikov: zapeljati avtomobil na trajekt; peljati se s trajektom / na otok vozi trajekt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

trajékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trajekt: otok ima trajektno zvezo / trajektno pristanišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Trinidad

Predlog

Trinidada samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Trinidadu in Tobagu

IZGOVOR: [trinidát], rodilnik [trinidáda]

BESEDOTVORJE: Trinidadčan, Trinidadčanka, Trinidadčanov, Trinidadčankin, trinidadski

PRIMERJAJ: Trinidad in Tobago

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ura Frazemi s sestavino ura:
bíti kàkor húda úra, glédati kàkor húda úra, kàkor húda úra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

urbáni blók -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vancouver

Predlog

1 Vancouvra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

britanski pomorščak

IZGOVOR: [vankúvər], rodilnik [vankúvra]

BESEDOTVORJE: Vancouvrov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vancouvrov

Predlog

Vancouvrova Vancouvrovo pridevnik

IZGOVOR: [vankúvrou̯], ženski spol [vankúvrova], srednji spol [vankúvrovo]

PRIMERJAJ: Vancouvrov otok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vancouvrov otok

Predlog

Vancouvrovega otoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Tihem oceanu

IZGOVOR: [vankúvrou̯ ôtok], rodilnik [vankúvrovega otóka]

BESEDOTVORJE: vancouvrovootoški

PRIMERJAJ: Vancouvrov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Veliki Otok

Predlog

Velikega Otoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Postojna

IZGOVOR: [véliki ôtok], rodilnik [vélikega otóka]

BESEDOTVORJE: Velikootočan in Otočan, Velikootočanka in Otočanka, Velikootočanov in Otočanov, Velikootočankin in Otočankin, velikootoški in otoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Velikonôčni ôtok -ega -óka m, zem. i. (ó ó ó ọ́) |čilski otok v Tihem oceanu|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vênčast -a -o prid. (é)
podoben vencu: venčast ornament / koralni otok venčaste oblike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
2. delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen
a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območju

vežóč

-a -e:

most, vežoč otok s celino

vézan

-a -o:

na osebo vezan dokument

preveč je vezan na domače kraje

biti vezan na uvoz

/ vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga

●

vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen ali v resni zvezi

♦

fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati

♦

glasb. vezano označba za način izvajanja legato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).

2.

kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.

3.

kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.

4.

kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.

5.

kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.

6.

kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.

7.

kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.

8.

iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.

9.

iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.

10.

iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.

11.

iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.

12.

iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Vís -a m, zem. i. (ȋ) |hrvaški otok|: na ~u
víški -a -o (ȋ)
Višàn -ána in Višán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Višánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vkràjvzéti -vzèmem dov. odvzeti: dobrouto, stero nam niscse nemore vkrajvzéti KOJ 1845, 17; Matyas I. scsé Stájer vkrajvzéti KOJ 1848, 67; Törszki Czaszar Benetsánom po szili vkrajvzeme otok Morea KOJ 1848, 10; Dühá szvétoga tvojega nevzemi vkraj od méne KOJ 1845, 129; Boug nám je vkrajvzéo KOJ 1845, 105; kim je szmrt vkrâvzéla roditele KAJ 1870, 52; kaj ſzte vkraj vzéli klücs znánya KŠ 1771, 210
vkràjvzéti -a -o odvzet: Szamo Slézia od prájszkoga Krála vkrajvzéta KOJ 1848, 110; Franczúzom je vsze vkrajvzéto KOJ 1848, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vormsi

Predlog

Vormsija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Baltskem morju

IZGOVOR: [vórmsi], rodilnik [vórmsija] in [vórǝmsi], rodilnik [vórǝmsija]

BESEDOTVORJE: Vormsijčan, Vormsijčanka, Vormsijčanov, Vormsijčankin, vormsijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vórteks samostalnik moškega spola

1.

športni pripomoček za metanje, ki spominja na večjo puščico z veliko ovalno glavo

2.

ekspresivno

kar s silo, močjo vpliva na koga, da ne ravna po lastni volji

SINONIMI:

vrtinec

STALNE ZVEZE: polarni vorteks

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vortex, iz lat. vortex iz vortere ‛vrteti se’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vránglov ôtok -ega -óka m, zem. i. (á ó á ọ́) |ruski otok|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vréči vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ́ ȓ)
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito vreči / vrgel (si) je torbo čez ramo in odšel / vreči mrežo, trnek v vodo; vreči sidro / vreči kepo v koga; vreči puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino; vreči žogo visoko v zrak / vrgel je lopato iz rok in stekel; vreči proč pokvarjeno hrano zavreči; vreči stran prazno steklenico odvreči / dogovorili so se, da bodo vrgli kovanec se bodo odločili na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca po metu; vrgla sta kocko za zadnjo cigareto žrebala sta s kocko / ekspr. vojaki so vrgli orožje iz rok so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; ekspr. vreči kovanec v avtomat dati, spustiti
♦ šport. vreči kopje
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročiti, da preide kaj na drugo mesto: konj je jezdeca vrgel s sebe / reka ga je vrgla na obalo; vihar je brodolomce vrgel na otok / brezoseb.: utopljenca je vrglo na breg; čoln je vrglo na sredo reke / bombniki so vrgli bombe spustili / vreči oporišče v zrak razstreliti ga
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru: sunek ga je vrgel nazaj; brezoseb. med zaviranjem je potnike vrglo naprej; ekspr. sanje so ga vrgle kvišku zaradi njih se je prebudil, sedel / vrgla ga je božjast dobil je napad božjasti
// ekspr. hitro, sunkovito premakniti kak del telesa: vrgla je glavo nazaj in se zasmejala; sedel je in vrgel noge od sebe; vreči roke kvišku
3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj: zgrabil je nasprotnika in ga vrgel / pes je vrgel otroka v sneg / vreči koga na tla, po tleh; pren., ekspr. že najmanjši neuspeh ga vrže
// nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen, skrb ga je vrgla na posteljo; brezoseb. nekaj dni je še hodil okoli, potem pa ga je vrglo
4. ekspr., s prislovnim določilom s silo spraviti koga od kod: vreči koga iz gostilne, stanovanja, urada / vreči koga čez prag / pog. vreči koga ven
5. ekspr. dati živini (živinsko) krmo: stopil je v hlev, da bi vrgel kravam / vreči konju ovsa / vreči kokošim
6. ekspr., s prislovnim določilom poslati, premestiti: sovražnik je svoje glavne sile vrgel na jug; četo so vrgli v boj / usoda ga je vrgla v ta kraj
7. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: na papir je vrgel nekaj verzov; na platno je vrgel prijateljevo podobo
8. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi vreči oči, pogled pogledati: vrgel je oči na razglas, sliko; vreči neprijazen pogled po kom, za kom / že zdavnaj je vrgel oči nanjo je vzbudila njegovo zanimanje; kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti
9. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vreči opazko, vprašanje; vrgel mu je psovko; za njim je vrgel jezno kletev / sonce je vrglo zadnji žarek skozi okno / lažeš, je vrgel iz sebe hitro, silovito rekel
// v zvezi z v povzročiti, da kdo preide v stanje, kot ga nakazuje določilo: ta dogodek ga je vrgel v bes, obup
10. navadno s prislovnim določilom povzročiti, narediti, da kaj kje je: gora je vrgla svojo dolgo senco na melišča; smreke so vrgle sence po pobočju / brezoseb. čez noč je vrglo nekaj snega padlo
// publ., v zvezi z na povzročiti, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: tako ravnanje je vrglo čudno luč nanj; to je vrglo senco na vse sodelavce / vreči na koga sum
11. pog., s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kupčija mu je precej vrgla; prodaja mu je vrgla toliko, da je lahko poplačal vse dolgove / les mu je vrgel lepe denarce
// prinesti, dati: glasovanje mu je vrglo malo glasov / koliko metrov drv bo vrglo drevo
● ekspr. liter vina ga vrže od litra vina je zelo pijan; nar. svinja je vrgla sedem prašičkov povrgla; ekspr. vreči karte na mizo razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; pog. vreči partijo taroka zaigrati; ekspr. vrgla mu je poljubček poljubila prste svoje roke in jo obrnila, iztegnila proti njemu; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; nar. repo vržemo na redko posejemo, vsejemo; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; pog. varovalko je ven vrglo varovalka je pregorela; publ. vreči vlado povzročiti, da mora odstopiti; ekspr. vreči koga iz društva, stranke, šole izločiti, izključiti; pog., ekspr. že navsezgodaj so ga vrgli iz postelje so zahtevali, povzročili, da je moral vstati; ekspr. vrgli so ga iz službe odpustili so ga, odpovedali so mu delovno razmerje; ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. ta misel ga je vrgla iz tira ga je vznemirila, razburila; ekspr. vreči koga s prestola vzeti mu oblast; star. vreči koga s prižnice oklicati; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. vrgla je to novico med zbrane prijatelje nenadoma, nepričakovano jim jo je sporočila; ekspr. vreči denar na cesto, skozi okno, stran dati, izdati denar za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vreči koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. vreči obleko nase, s sebe hitro se obleči, sleči; pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. vrgli so ga v ječo zaprli so ga; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; ekspr. to mu je vrgel v obraz to mu je brez obzirov rekel, očital; ekspr. vreči hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. vreči kozarček žganja vase izpiti na dušek; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; pog. čez vreči izbruhati, izbruhniti; pog. komu kaj naprej vreči očitati; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak

vréči se

nav. ekspr.

1.

s prislovnim določilom

s sunkovitim odrivom se premakniti kam:

ranjenec se je vrgel kvišku, a je spet padel

ko je opazil nevarnost, se je vrgel nazaj

//

s sunkovitim odrivom se premakniti z določenim namenom z enega mesta na drugo: vratar se je vrgel za žogo in jo ujel / iz obupa se je vrgel v prepad s skokom v prepad naredil samomor; vreči se v vodo skočiti

2.

v zvezi z na

hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga:

vrgel se je nanj in ga začel tepsti

vreči se na koga kot ris

/ kragulj se vrže na svoj plen

/ z veliko vojsko se je vrgel na nasprotnika

3.

s prislovnim določilom

hitro, sunkovito uleči se:

ob zvoku sirene se je vrgel na tla

oblečen se je vrgel na posteljo

4.

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z na, v

izraža nastop intenzivne dejavnosti, kot jo določa samostalnik:

z vso vnemo se je vrgel na delo, v študij

vreči se v boj

vrgel se je v branje

/ vrgel se je v beg začel bežati

//

s širokim pomenskim obsegom intenzivno začeti določeno dejavnost, katere predmet izraža dopolnilo: zgodaj spomladi se je vrgel na vrt / vrgli so se na jedačo začeli hlastno, obilno jesti; z navdušenjem se je vrgel na knjigo jo je začel brati, študirati; vrgel se je na politiko začel politično delovati

●

ekspr. vrgla se mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; slabš. vreči se na kolena pred kom poklekniti pred kom; ekspr. sin se je vrgel po očetu ima njegove lastnosti

vŕžen

-a -o:

v vodo vržen kamen

plašč, vržen čez ramo

četa, vržena v boj

♦

filoz. človek je vržen v svet po eksistencialistični filozofiji človek biva brez vnaprejšnje določenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vstáti vstánem dov. (á ȃ)
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež
// spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati
// (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni
2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo
// pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile
// nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce / v njem so vstale maščevalne misli
4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov
5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala
6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku
7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti
● vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega

vstávši

zastar.:

komaj vstavši ranjenec je spet padel

vstàl

-ála -o:

kip vstalega Kristusa

pravkar vstali otrok

krotil je vstalo jezo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vulkánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava
● ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit
♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vulkánski ôtok -ega otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Wight -a [vájt] m, zem. i. (ȃ) |angleški otok|: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zadrski arhipelag

Predlog

Zadrskega arhipelaga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otočje v srednjem Jadranu

IZGOVOR: [zádərski arhipelák], rodilnik [zádərskega arhipelága]

BESEDOTVORJE: zadrskoarhipelaški

PRIMERJAJ: zadrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]

1.

navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši

2.

navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši

2.1.

ekspresivno

3.

podoba, predmet, ki predstavlja zajca

4.

igrača, ki predstavlja zajca

STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: ↑zajec

zanimív-a -opridevnik

vreden ogleda
- kaj biti zanimivo za koga/kaj
- , kaj biti zanimivo zaradi česa/koga
- , kaj biti bolj zanimivo od česa/koga
ugoden, ustrezen
- kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj
- , kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga
- , kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zannone

Predlog

Zannoneja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Italiji

IZGOVOR: [dzanóne], rodilnik [dzanóneja]

BESEDOTVORJE: Zannonejčan, Zannonejčanka, Zannonejčanov, Zannonejčankin, zannonejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zánzibar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |otok ob vzhodni obali Afrike|: na ~u
zánzibarski -a -o (ȃ)
Zánzibarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Zánzibarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zapis imena japonskega otoka »Iwo Jima«

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zapljúsniti -em dov. (ú ȗ) knjiž.
1. pljusniti: veselo je zapljusnila po vodi / voda je zapljusnila na vse strani
2. preplaviti: valovi so zapljusnili obalo / nov naselitveni val je zapljusnil otok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zapŕti stávbni blók -ega -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zelándija -e ž, zem. i. (á) |danski otok|: na ~i
zelándski -a -o (ȃ)
Zelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Zelándka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zelándčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zemljepisna imena: »otoki« ali »otočje«?

Prosim za mnenje, kateri izraz je bolj pravilen oz. slovenski – otoki, npr. Falklandski otoki, Cookovi otoki, *Družbeni otoki... ALI – otočje, npr. Falklandsko otočje, Kanarsko otočje, Družbeno otočje ...

Naročam veliko karto sveta, opazila sem, da je na polovici karte izraz otoki, na drugi polovici pa otočje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zgornji Otok

Predlog

Zgornjega Otoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Radovljica

IZGOVOR: [zgórnji ôtok], rodilnik [zgórnjega otóka]

BESEDOTVORJE: Zgornjeotočan in Zgornji Otočan, Zgornjeotočanka in Zgornja Otočanka, Zgornjeotočanov, Zgornjeotočankin, zgornjeotoški in otoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zvéza -e ž (ẹ̑)
1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim: mladi rastlini ni več potrebna zveza s staro trto; prizidek je brez zveze s tlemi; rahla, trdna zveza; zveza med kostema / trgati zveze s preteklostjo; naravna zveza med starši in otroki
2. kar omogoča, da se kam pride: voda je pretrgala vse zveze z mestom; most je edina zveza med vasema
// možnost priti kam s kakim javnim prevoznim sredstvom: iz kraja je vsak dan več zvez z mestom; imeti dobre zveze za v mesto; na otok ni direktne, redne zveze; za Maribor ima zvezo šele zvečer / avtobusne zveze; cestna, letalska, železniška zveza / nove prometne zveze
// javno prevozno sredstvo glede na možnost priti kam: najbolj zanesljiva in hitra zveza je vlak; na zvezo je moral dolgo čakati na avtobus, vlak za nadaljevanje poti
// dejstvo, da se prihod enega prevoznega sredstva ujema z odhodom drugega: avtobus ima zvezo z vlakom
3. kar omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega, od enega človeka k drugemu: zveza deluje; sovražnik je uničil zveze / brezžična, radijska, telefonska zveza; direktna, medkrajevna zveza; podvodna, satelitska zveza
// stanje, ko je mogoč tak prenos: zveza nastane, se pretrga; dobiti, imeti, vzpostaviti zvezo
4. skupnost organizacij ali posameznikov z enako dejavnostjo in skupnimi interesi: zveza ima več organizacijskih enot; pristopiti k zvezi; častni član zveze; dejavnost zveze / kmetje so ustanavljali kmečke zveze; mednarodna športna zveza; zveza telovadnih društev / Planinska zveza Slovenije; Zveza borcev
// skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev: zveza je razpadla; republike so ustanovile zvezo; pristojnosti zveze; države, združene v zvezo / zveza držav / Severnoatlantska zveza [NATO] mednarodna politična in vojaška organizacija za mirno urejanje mednarodnih vojaških sporov, skupen nastop proti oboroženim napadom in medsebojno pomoč / nekdaj Zveza sovjetskih socialističnih republik
5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: odkriti, spoznati, ugotoviti zvezo; to nima zveze z resničnostjo; odgovoriti brez zveze z vprašanjem; spraviti kaj v zvezo s čim; potresi so v tesni zvezi z vulkani; to ni v medsebojni zvezi; knjiž. organska, živa zveza; zveza med teorijo in prakso / časovna, posledična, vzročna zveza; miselna, podzavestna, vsebinska zveza med dvema predstavama / dobiti obvestilo v zvezi z izletom / pripombe v zvezi s predavanjem; v zvezi z njegovo prošnjo se še nismo odločili
6. kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: zveze med organizacijami so se utrdile; imeti zvezo z uporniškim gibanjem; gospodarske, kulturne, politične zveze / z njim noče imeti nobene zveze; z njo je pretrgal vsako zvezo
7. navadno s prilastkom odnos med dvema človekoma, kot ga določa prilastek: njuna zveza je samo prijateljska; med njima je prisrčna zveza; njuna zveza ni zakonita; homoseksualna, ljubezenska zveza; krvna, sorodstvena zveza; življenjska zveza med moškim in žensko
// pravn., v zvezi zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske: zakonska zveza je trajala deset let; razveljaviti zakonsko zvezo / skleniti zakonsko zvezo poročiti se
8. nav. mn., ekspr. odnos, poznanstvo, ki ga ima kdo s kom in navadno omogoča kake koristi: imeti, iskati zveze; ljudje z dobrimi, vplivnimi zvezami / brez zvez ne boš uspel; dobiti službo po zvezah / zveze in poznanstva
9. človek, ki ima v kaki organizaciji zaupno povezovalno, obveščevalno nalogo: tako je naročila, želela njegova zveza; po skrivni zvezi je poslal sporočilo; ta tovariš je bil njena kurirska, partijska zveza
10. teh. kar nastane s spojitvijo, povezavo dveh ali več delov med seboj: zveza, ki se da razstaviti; gibljive in toge zveze strojnih delov / kovičena, lepljena, zagozdna zveza; lesna zveza
11. mn., voj. rod vojske, ki organizira in vzdržuje telekomunikacijske zveze med enotami: inženirstvo in zveze / oficir za zveze
● ekspr. govoriti brez zveze govoriti brez logične povezave glede na notranjo vsebino ali glede na pričakovano, predvideno; ekspr. brez zveze je to ponavljati nesmiselno, nepotrebno; stopiti v zvezo s kom povezati se
♦ ekon. monopolna zveza združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; elektr. izenačevalna zveza za izenačevanje potenciala; filoz. povratna zveza učinkovanje rezultata določenega procesa na vzrok procesa; geom. zveza med stranicami in koti; jezikosl. besedna zveza zveza dveh ali več besed; predložna, prislovna zveza; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; zveza glavnih stavkov; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. kavzalna zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; ptt neposredna brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central, posredna zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central; zgod. sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žgánec Frazemi s sestavino žgánec:
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, letéči žgánci, [mórati] pojésti šè precéj žgáncev, spánec je bóljši kot žgánec, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.