Tiskanje

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bẹ̑ličək, -čka, adj. schön weiß, sehr weiß, M., Fr.-C.; belički hrami, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bẹlȋvəc, -vca, m. 1) der Tüncher, Cig., Jan.; — 2) der Bleicher, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bȋtək 1., -tka, m. der Schlag, Mur.; urni b., das Schlagen der Uhr, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina-Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras-Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bọ̑r 1., m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brcȃj, m. der Stoß mit dem Fuße, C.; na skakaj in brcaj = skakaje in brcaje, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brẹ̑zjiče, n. dem. brezje; junger Birkenwald, Mur., Cig.; Večkrat grem jaz v bukovje, V hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brezrokȃvnjak, m. = brezrokavnik, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bȓnbice, f. pl. = brmbice, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre (zool.), Cig. (T.); — das Gefäß (bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cmerẹ́ka, f., C., Danj. (Posv. p.); pogl. smreka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cmȓčən, -čna, adj. Wirbel-, M.; cmrčni tok, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cȗr, m. der Strahl einer Flüssigkeit, C.; Z curom njemu kri leti (= curkoma mu kri teče), Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čmígati, -am, vb. impf. fiedeln, schlecht musicieren, Mur., Cig.; Igrci nam čmigajo, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

déčica, f. coll. dem. deca; die Kinderchen, ogr.-C., Danj. (Posv. p.); dẹ́čica, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dérəc, -rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

desetíniti, -ȋnim, vb. impf. den Zehent nehmen, einheben, Guts., Mur., Cig.; d. kaj, von einer Sache den Zehent nehmen: gorje vam, kteri desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

desetȋnjak, m. der Zehenteinnehmer, der Zehentsammler, Guts., Mur., C., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dȋmnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dòklič, conj. = dokler, Habd.-Mik., C., vzhŠt., ogr., kajk.; Jejmo 'no pijmo, Doklič še zdravi smo mi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dokončȃvəc, -vca, m., Jap. (Sv. p.), pogl. dokončevavec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) genügend, zulänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-C., nk.; — 2) = zadovoljen, Meg., Mur., Cig., Jan., Ravn., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.), Gor.; d. koga (česa): bčele niso dovoljne matice, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drẹmóta, f. 1) die Schläfrigkeit; dremota me ima, der Schlaf kommt mich an, Cig.; njih oči so bile polne dremote, Jap. (Sv. p.); — mrtva d., todesähnlicher Schlaf (torpor), C., Pohl. (Km.); — 2) das früh blühende Labkraut (galium vernum), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dūrəc 2., -rca, m. zgornji durec hišnih vrat, die obere Thorschwelle, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gȋb, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.-Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.-C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

govoríšče, n. die Rednerbühne, M.; božje govorišče pak je v sredi templa naredil, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.-C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.-C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.-C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.-Cig., Jan., ogr.-C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče-Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gúmlọ, n., Danj. (Posv. p.), pogl. gumno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.-Mik., ogr.-C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.-C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrbətína, f. = hrbtina, C., Z.; Drugi ljubijo glavino Ino tudi hrbetino, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.-C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel (zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hvał, m. na hval priti, nam. na hvalo p., zustatten kommen: črešnje pridejo na hval, Gor.; črez sedem let vse na hval pride, ("na hval'") Polj.; — pogl. hvala 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.-C., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izhodíšče, n. der Ausgangspunkt, der Anfangspunkt, Cig., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Geom.); pojdite na izhodišča cest, Jap. (Sv. p.); vseh rev izhodišče, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.-C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlẹ́tati (dodatek k slovarju), -lẹ̑tam (nam. -am); — II. vb. pf. izlẹ́tati, -am; dodaj: na koncu: — 2) i. se, sich durch Laufen abmüden: lačen kak 'zletan pes, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izročénje, n. 1) die Einhändigung, die Ueberreichung; — die Auslieferung; — 2) = izročilo 2), Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jábołčnica, f. der Aepfelmost, der Cider, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jȃdrn 1., adj. schnell, rasch, Guts., Jan., Mur., Cig.; jadrni korak, der Flügelschritt, Cig.; jadrno, schnell, Alas.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; Marija je jadrno šla na gore, Jap. (Sv. p.); — prim. jedrn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jelìč 1., -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.-Raič (Nkol. 1868. p. 56.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jilọ, n. = ilo, il, Štrek., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

júrijevščnica, f. = jurijevka (caltha p.), C.; — neka zgodnja goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kanljívost, f. betrügerisches Wesen, der Trug, Mur.; laž in kanljivost, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kȇcmec, m. das Baumharz, Mur., C.; arabski k., das Gummi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kəlíti, -ím, vb. impf. leimen, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kládən, -dna, adj. Block-: klȃdno karanje = kladna kazen, Danj. (Posv. p.); — prim. klada 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klepáč, m. 1) der Dengler; — 2) der Dengelhammer, Mur., Cig., Jan., C.; — der Mühlhammer (um Mühlsteine damit zu schärfen), C., jvzhŠt.; — 3) = klepalo 1), Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.-Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kocmǫ̑vje, n. coll. Moos, Mur., C.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.-Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kopȋnje, n. das Brombeergesträuch, Mur., Cig., Jan., ogr.-Let., vzhŠt.; igle, zbadne, kak kopinje, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kǫ̑pva, f. = kopel, Cig., Jan.; k. prerojenja, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kosȋtən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kosmȋnje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.-Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.-Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.-Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.-Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kotáti, -ȃm, vb. impf. rollen, kollern machen, wälzen, Mur., Cig., Jan.; Zdaj podseke kotam, Danj. (Posv. p.); sobota pogače vkup kota, Pjk. (Črt.); — k. se, sich wälzen, rollen, kollern, Cig., Jan., Cig. (T.); Svinja se v blatu kota, Danj. (Posv. p.); kjer se volk kota, tam dlako pusti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — k. se s kom, sich balgen, ringen, Jan., Kres; vola se kotata = se bodeta, vzhŠt.; — tudi: kótati, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krè, praep. c. gen., nam. kraj, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krepelíti 2., -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krȋšpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Krispelholz narbig machen, krispeln: usnje k.; — 2) ausreiben: perilo k., ogr.-C.; — 3) k. koga, foltern, martern, Cig.; prügeln, Gor.; — 4) falteln, V.-Cig.; lase k., die Haare kräuseln, Z.; s krišpanimi lasmi, Dalm., Jap. (Sv. p.); — k. se, sich putzen, C.; — prim. lat. crispare, nem. krispeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kȗpna, f., Danj. (Posv. p.), pogl. kupma, kukma.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kȗrežən, -žna, adj. zum Heizen geeignet: kurežno poleno, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.-M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lanȋščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.-Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lápa 1., f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.-M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.-Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lȃpta, f. = latva, lata, Mur., SlGor.-C., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe (z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.-Erj. (Torb.); — nam. vlat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lì 2., adv. = le, C., ogr.-Mik., Notr.; li udri ga, Notr.-Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.-Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lȋki, conj. = kakor, wie, gleichwie, Jan., ogr.-Mik., C., nk.; leteti liki ptič, M.; Megla gre okrog, Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); prvlje liki = prej nego, preden, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ljȗbəc,* -bca, m. der Geliebte, der Verehrer, der Liebhaber, Mur., Cig., Jan., C., Danj. (Posv. p.), Let., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ljudję̑, -dȋ, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.-C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ločȋtən, -tna, adj. Scheide-, Mur., Cig.; ločitni list, der Scheidebrief, Dalm., Jap. (Sv. p.); ločitna tožba, die Ehescheidungsklage, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lokostrẹ̑łəc, -łca, m. der Bogenschütze, Mur., Cig., Jan., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lǫ́trica, f. die Unzüchtige, Dict.-Mik., Mur., C., Bas., Jsvkr., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lotrnȋja, f. = lotrija, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lǫ́trnik, m. der Unzüchtige, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lóvən,* -vna, adj. 1) Jagd-: lȏvna doba, die Jagdzeit, Jan.; lovni pes = lovski p., Bas.; — 2) jagdbar, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mácljast, adj. schlägelförmig, Mur.; = dick: macljasta bedra kurov in kopunov, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

màk 2., máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

máličək, -čka, adj. klein, winzig, Mur., ogr.-Mik.; Bečela, o malička stvar! Danj. (Posv. p.); maličko, ein klein wenig, Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.-C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mȃrnja, f. = marenj, Mur., Cig., Jan.; prazne marnje, Märchen, Jap. (Sv. p.)-Valj. (Rad); marnje iz Hierokleja, Anekdoten, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ̑denica 1., f. 1) die Stecknadel, Gor.-Mik., KrGora-DSv., Banjščice-Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. (Kor.)-Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken (zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten (z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

məkníti 2., máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen (phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ́nja, f. das Wechseln, der Wechsel, die Abänderung, Cig., Jan.; po mnogih menjah, Cv.; der Tausch, der Umtausch, Mur., Cig., Jan., Jap. (Sv. p.); — der Tauschhandel, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ̑stnik, m. 1) der Local (gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.-M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹstnjȃnstvọ, n. = meščanstvo, C., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

míłən 1., -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk-Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); (der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); (die Milchbirne, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.-Mik.; (o golobih), ogr.-C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.-Raič (Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mravljȋnovəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mŕčati 2., -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.-M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.-C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

načȇłnik,* m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen (z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadglȃvje, n. = glava, der Säulenkopf, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad nadražiti; aufhetzen, Mur., Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

napeljȃvəc, -vca, m. = napeljevavec, Mur., Cig.; n. v greh, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nasnȃvati, -am, vb. impf. ad nasnovati; das Garn aufziehen, anzetteln, M.; klopke n., Danj. (Posv. p.); — iglo si n., einfädeln, Danj. (Posv. p.); — n. si peneze, sich Geld erwerben, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nastȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; n. soda, da se iz njega toči, Cig.; — die Positur, Telov.; — n. (kakega zidanja), die Anlage, Cig.; — 2) das Aufgestellte: die Lockspeise, der Köder, Mur., Cig., Jan.; die aufgestellte Falle, Schlinge u. dgl., Cig.; Mladen'či pri vas za njih glave Nastavljajo skrivne nastave, Preš.; Nastav i pasti se nemaš bati, Levst. (Zb. sp.); — der Hinterhalt, Jap. (Sv. p.); — 3) nástava, panj, kateri je izgubil matico in katerega čebelar vrhu druzega nastavi ali navezne, Polj.; — 4) nástava, die Einsetzung, die Einrichtung, die Anordnung, das Gesetz, C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

navrȃtnik, m. 1) der Halsschmuck, Jap. (Sv. p.); — 2) der Meuchelmörder, Guts., Jarn., V.-Cig.; — der Nachsteller, der Feind, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

navrẹ́ti 2., -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen (z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.-M., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

neradovǫ́ljən, -ljna, adj. unfreiwillig, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.-Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

novák,* m. der Neuling, Habd.-Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oblòg, -lǫ́ga, m. 1) die Einfassung, der Rahmen, C.; — 2) die Radkrümme, M., Z.; — 3) der Besatz an einem Kleidungsstück, Cig., Valj. (Rad); — 4) das Wundpflaster, C.; — 5) die Querbäume bei einem Gerüst, C.; — 6) (nam. oblok), das Firmament: nebni o., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obogátiti, -gȃtim, vb. pf. reich machen, bereichern; o. se, sich bereichern; obogačen, bereichert, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.-C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odsrdíti se, -ím se, vb. pf. sich rächen: o. se nad kom, Mur.; odsŕditi se, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odzȃji, adv. = odzaja, odzadaj, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.-C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.-C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ogláv, -gláva, adj. = gologlav, barhaupt, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.-C.; — kahl, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ohrȃmje, n. das Balkenwerk: leseno o. okoli hišnih zidov, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okrȋlje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.-M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm (fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige (fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

olíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, mietern, Mur., Jan.; Nevoljna gosen'ca Se je olilila, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.-Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. (Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

opasílọ, n. 1) der Gürtel, der Gurt, Mur., Cig., C., DZ.; potne rute in opasila, Jap. (Sv. p.); kolesno o., die Umgürtung des Rades, Vrt.; der Treibriemen, DZ.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrocinium, Rihenberk, Kras, Brezovica v Istri-Erj. (Torb.); na opasilih in godovih, Zv.; ("nekdaj je bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali", Levst. [Rok.]); — 3) das Namenstagsgeschenk, Cig.; ("dedicazione", Alas.); prim. vezilo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

opȋrati 1., -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.-Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb (z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oprẹ̑snik, m. ungesäuertes Brot, Mur., Cig., Jan., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

orožár, -rja, m. 1) der Waffenschmied, Cig., Jan., C.; — 2) der Waffenträger, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

orožíšče, n. der Waffenplatz, Mur., Cig., Jan.; — die Waffenkammer, C., Jap. (Sv. p.); — das Zeughaus, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.-C., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osmukováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmukati; abstreifen, Mur.; o. klasovje, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ǫ̑st, -ȋ, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ovaríti, -ím, vb. pf. brühen, kochen, Cig., Jan.; o. si rake, Danj. (Posv. p.); — prim. obvariti, obariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird (z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pačȋtelj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃdica, f. die Fallsucht: ptičja p., die Fallsucht der Stubenvögel, Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

padljìv, -íva, adj. labil (phys.), Cig. (T.); p. položaj, labile Lage, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pahljȃnje, n. das Fächeln; p. hladnega vetra, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páhniti 1., pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃjčina, f. das Spinngewebe; lačen, da se mu pajčina po ustih snuje, (da se mu p. dela po trebuhu).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.-Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pajdášiti, -ȃšim, vb. impf. gesellen, Jan., Mik. (Et.); nav. p. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen; kdor se z volkom pajdaši, mora tudi z njim tuliti, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pákljast, adj. gekrümmt, C.; p. nos, SlGor.-C.; — verkrüppelt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃlast 2., adj. morsch: p. les, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páłčiti, -im, vb. impf. pfuschen, stümpern, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); verze p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), (z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel (mont.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pálica,* f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.-C.; = rimske palice, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.-Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

palíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páliti 1., -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče-Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

palíti 2., -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.-C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec-C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.-C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.-Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.-Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.-C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.-C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. (f. melas), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pápər 2., -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

papȋr, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

papȋrnat, adj. aus Papier, papieren; p. denar, Papiergeld.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páriti 1., pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.-Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.-C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páriti 2., -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina (Dol.)-Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče-Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

párkəlj 1., -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.-C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃrnica 1., f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.-Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastiríca,* f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras-Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastiríca (dodatek k slovarju), dodaj: siva p., die Kuhstelze (motacilla boarula), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pastȋrstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃša 1., f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.-C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.-Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pavijān, m. der Pavian; dolgolasi p., der graue oder Mantelpavian (cinocephalus hamadryas), Erj. (Ž.); tudi: pāvijan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pavlȋnčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pávola, f. 1) die Baumwolle; strelna p., die Schießbaumwolle, Levst. (Nauk); — 2) ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; (nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.-Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃznik, m. der Aufseher, Cig., C., Nov., nk.; fabriški p., der Fabriksaufseher, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Savinska dol.; stene z mahom p., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.-C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peckáti, -ȃm, vb. impf. leichte Schläge geben, tätscheln: otroke po licih p., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑č, -ȋ, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.-Mik., Fr.-C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.-C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.-C.; prim. 1. peča 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́ča 2., f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.-C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. (Vest.), Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečȃt, m. 1) das Siegel; ročni, občinski, sodnijski p.; p. pritisniti na kaj, etwas mit dem Siegel versehen; pod pečat dejati, in die Sperre nehmen, Cig.; svinčeni p., die Plombe, DZ.; — 2) die mit dem Amtssiegel versehene Vorladung, Z., Gor.; p. vzeti, gerichtlich klagen, Gor.; — das Decret, C.; — 3) das Gepräge, Cig. (T.); — tudi: péčat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.-M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečátiti, -ȃtim, vb. impf. siegeln, abstempeln; p. pisma, svedočbe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.-C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəčə̀k 2., -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.-Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.-Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.-C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži (Goriš.)-Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče-Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑d, -ȋ, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́ga 1., f. der Fleck, Mur., Cig., Jan.; pege, die Sommerflecke, die Sommersprossen; solnčne pege, die Flecken der Sonne (astr.), Cig. (T.); mrtvaška p., der Todtenfleck, Cig.; rumena p. (v očesu), der gelbe Fleck, Erj. (Som.), Žnid.; slepa p. (v očesu), der blinde Fleck, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑gam, m. der Seidenschwanz (bombycilla garrula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = čopasti p., die Haubendrossel ("der Böhmer"), Jan.; — prim. "pegami, böhmische Vögel", Valv. III. 448.; Pegam, der Böhme, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑hati 1., -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəháti 2., -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich (z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk-Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen (bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.-C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. (LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec-C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras-Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.-C.; pékəł, Št., ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəklína 1., f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.-C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pelískniti, -ȋsknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́liti, -im, vb. impf. spannen, gespannt machen (o obleki), vzhŠt.-C.; p. se, sich spannen (o tesni obleki): rokavi se mi pelijo, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren (trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren (intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peljúziti se, -ȗzim se, vb. impf. = zaganjati se: p. se v koga, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peljúzniti se, -ȗznem se, vb. pf. p. se na koga, jemanden überfallen, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑než, m. das Schäumen, C.; — der Schaum: p. na juhi, C.; pes je poln peneža, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́nica 2., f. die Grasmücke; vrtna p., die Gartengrasmücke (sylvia hortensis), Erj. (Ž.); velika p., das Braunkehlchen (saxicola rubetra), Cig., Frey. (F.); bela p., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.); črna p., der Mönch, das Schwarzplättchen (curruca atricapilla), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); grahljasta p., die Sperbergrasmücke (curruca nisoria), Levst. (Nauk), = pisana p., Frey. (F.); trstna p., der Binsensänger (curruca aquatica), Levst. (Nauk), Frey. (F.); laška p., der gefleckte Fliegenfänger (muscicapa grisola), Cig., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑ntek, m. ein Musikinstrument: das Hackbrettchen, Cig., Jan., Blc.-C.; igrati na p., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pepę̑ł, -pę̑la, m. die Asche; p. kuhati, Pottasche bereiten, Nov.-C., Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Asche bestreuen, äschen; — 2) zu Asche brennen, einäschern, Cig.; ogenj je pepelil delo človeško, DSv.; — 3) p. se, aschfarbig werden, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péper, -pra, m. = poper, der Pfeffer, Cig.; turški p., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pergamōtica, f. die Bergamottenbirne, C.; rižasta, francoska, jesenska, velikonočna p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perílọ, n. 1) das Waschen, die Wäsche: na perilu biti, bei der Wäsche sein; srajca po perilu, ein frisches Hemd, Met.-Mik.; — 2) das Waschzeug, die Wäsche; umazano p. namočiti; perilo je na sušilu (= se suši), Blc.-C.; oprano p.; belo, pražnje p.; — das Flutwerk (im Bergbau), V.-Cig.; — 3) die monatliche Reinigung, die Menstruation, Cig., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

períšče 2., n. beide hohlen Hände zusammen gehalten, die Gäspe, Cig., Valj. (Rad); nastaviti p., jedno p. moke, Polj.; — eine Handvoll, Mur., Jan.; pogl. prgišča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́riti, -im, vb. impf. 1) mit Federn versehen, fiedern, Cig., Jan.; p. se, Federn bekommen, sich befiedern, Cig., Jan., C.; — 2) grablje, brano p., den Rechen, die Egge mit Zähnen, Zacken versehen, C.; p. kolo, ein Rad mit Speichen versehen, Blc.-C.; dreto p. = ščetino v njo vdevati, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́rje, n. coll. 1) Federn; gosje, pisano, mehko p.; p. mu je zraslo = er ist hochmüthig geworden, Z.; — 2) Blätter; zeleno, gosto, drobno p.; — 3) der untere Theil des Bergbohrers, der Zwicker, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́rjiče, n. coll. dem. perje; 1) Federchen, Cig., Jan., Met., Vrt.; Mi perjiče spet zrastlo bo, Npes.-K.; — 2) Blättchen: vejica od oljike z zelenim perjičem, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pērla 1., f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pernják, m. 1) die Federschachtel, Cig.; — 2) das Federkissen, C.; — 3) petoprsti p., die Federmotte o. das Schlehen-Geistchen (pterophorus pentadactylus), rožni p., das Rosengeistchen (p. rhododactylus), šestoprsti p., die Geißblatt-Federmotte (alucita hexadactyla), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perọ̑, -ę̑sa (tudi: pérọ, -ra), n. 1) die Feder; gosja peresa; pero urezati (za pisanje), die Feder schneiden; p. za klobukom nositi, eine Hutfeder tragen; — jekleno p., die Stahlfeder; — 2) die Spannfeder (in der Uhr, im Schloss u. dgl.); — 3) die Klinge einer Säge, Cig., C.; — 4) der Schlüsselbart, Cig., M., Svet. (Rok.), Savinska dol.; — svedrovo pero, die Bohrerspitze, Cig.; — 5) pl. pera, die Radspeichen, Blc.-C.; — 6) rdeče morsko p., die rothe Seefeder (pennatula rubra), Erj. (Ž.); — 7) das Pflanzenblatt; zeleno pero; Vidino p., der Beifuß (artemisia), Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.-C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.-C.; (prim. lat. pinna, Feder, Zinne).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perspektīva, f. daljnogledno razmerje, die Perspective: linearna, slikarska ali zračna p., die Linear-, Luft-, Malerperspective (math.), Cig. (T.); odzgornja (ptičja) p., die Vogelperspective, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peruníka, f. perunike, Schwertlilien (irideae), Cig., Jan., Tuš. (R.); nemška p., die deutsche Schwertlilie (iris germanica), vodna p., die Wasser-Schwertlilie (Iris pseudoacorus), Tuš. (R.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perutnína, f. das Geflügel, das Federvieh; divja p., das Federwild, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́sək 1., -ska, m. der Sand; črstev kakor p. = kerngesund, Fr.-C.; droben, debel p., feinkörniger, grobkörniger Sand; kopani p., der Bergsand, Cig.; zlati p., der Goldsand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑səm, -smi, f. das Lied; das Gedicht; cerkvena p., das Kirchenlied; zahvalna p., das Danklied, das Tedeum; narodna p., das Volkslied; junaška p., das Heldengedicht; pastirska p., das Hirtengedicht, die Idylle, Cig., Jan.; p. zložiti, ein Lied oder Gedicht verfassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑səmstvọ, n. die Poesie, die Dichtkunst: narodno p., die Volkspoesie, C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑snik, m. der Dichter, Cig., Jan., nk.; p. samouk, der Naturdichter, Jan., Cig. (T.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑st 1., -ȋ, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.-Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑st 2., f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pestìč 2., -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pestíniti, -ȋnim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́stovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. auf den Händen tragen, (ein Kind) locken: otroka p.; roko p., den Arm in einer Binde tragen; — hätscheln, verzärteln, Jan., C.; p. si truplo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.-C.; po peših potih sem šel, Fr.-C.; peši so za njim tekli, Ravn.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑šice, adv. zu Fuß, Jan., C., BlKr.; p. hodim, Mik.; — (= pešico: pešico hoditi, bežati, Dalm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.-C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.-C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.-C.; (= peške, Medjimurje-Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.-M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę̑tdesetnik, m. der Fünfzigjährige, Jan.; mašnik p., der Jubelpriester, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹtelȋnəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.-Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹtelínov, adj. des Hahnes, Hahnen-; p. bradelj, der Hahnenbart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peteršìlj, -ílja, m. navadni p., die Petersilie (petroselinum sativum), Cig., Tuš. (R.); pasji p., die gemeine Gleiße, die Hundspetersilie oder der Gartenschierling (aethusa cynapium), Cig., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pética 1., f. dem. peta; 1) das Ferschen; — 2) die Angel (an der Sense), Cig.; — 3) der Bandhaken der Schlosser, Cig.; — 4) p. kruha, eine Schnitte Brot, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

petíti, -ím, vb. impf. p. koga, jemanden zurückgehen machen, zurücktreiben, Dol.-Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́tje, n. das Singen, der Gesang: pogrebno p., der Grabgesang; ptičje p., der Vogelgesang; petelinovo p., das Hahnengeschrei; — das Klingen: p. zvonov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pétlja 2., f. 1) = pecelj, der Obststengel, der Traubenstengel, Mur., Cig., C., Mik.; grozdova p., C.; — der Blattstiel, Cig.; — die Weinrebenranke, Levst. (LjZv.); — 2) rdeča p., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

petostǫ́pən, -pna, adj. fünffüßig: p. verz, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

petržìł, -íla, m. = peteršilj, die Petersilie (petroselinum), C.; pasji p. = mala trobelika, die Hundspetersilie, der Gartenschierling, Nov., Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

petvẹ́drn, adj. fünfeimerig, Cig.; p. sod, ein fünfeimeriges Fass, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.-C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pę́zati 1., -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.-Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.-Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.-C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.-Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.-C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.-Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.-Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.-C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.-Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋčək, -čka, m. 1) der Stachel (der Biene), V.-Cig.; — 2) der Stich: kačji p., der Schlangenbiss, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píčiti, pȋčim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.-C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píhniti, pȋhnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pijániti, -ȃnim, vb. impf. berauschen, Cig.; p. se, sich berauschen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pijánost, f. die Trunkenheit; v pijanosti kaj storiti; vinska p., der Weinrausch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pijȃvka, f. 1) der Blutegel; navadna p., der gebräuchliche Blutegel (sanguisuga officinalis), Erj. (Ž.); = konjska p., jvzhŠt.; prava p., der medicinische Blutegel (sanguisuga medicinalis), Erj. (Ž.); pijavke staviti komu, jemandem Blutegel setzen; — 2) der Geldegel, der Schinder (fig.), Cig.; — 3) das Canälchen, die Fistel, Mur., Cig., Jan., C., Strp.; — 4) der Regenbogen, Guts., C.; (ker vodo pije iz studencev, kakor pravijo); — 5) = pivka, die Heiserkeit, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋk 1., m. 1) der Stich: osji, kačji, bolšji p.; — 2) na pik stati, = toliko, da ne pasti, auf der Kippe stehen, V.-Cig.; — 3) kačji p., der Türkenbund (lilium martagon), Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píka 1., f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.-Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče-Levst. (Rok.): — der Punkt (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.-Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píka 2., f. 1) der Pips (eine Hühnerkrankheit); kurja p., Polj.; kokoši piko dreti, der Henne den Pips reißen, Cig.; — 2) der Nachdurst (beim Katzenjammer), V.-Cig.; prim. 2. pivka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píkati, pȋkam, vb. impf. Stiche machen, stechen; bolhe, ose, kače pikajo; — picken, Cig., Jan.; p. in sekati, Z.; p. in kljukati, C.; — punktieren, tüpfeln, Mur., Cig. (T.); — tröpfeln, C.; dež pika, Notr.; — mit Worten stechen, sticheln; kaj me zmerom pikaš? — vest ga pika, das Gewissen quält ihn, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič (Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píla, f. 1) die Feile; lesna p., die Abfeilraspel; — 2) die Säge, Guts., Cig., Jan., Notr.; — 3) das Rückgrat, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píliti, pȋlim, vb. impf. 1) feilen; beraspeln; železo, les p.; žago p.; — feilen (fig. = ausbessern), spis, pesem p., Cig., nk.; — 2) = žagati, sägen, Cig., Jan., C., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piljevína, f. coll. 1) das Feilicht, Jan.; železna p., Eisenfeilspäne, Jan.; — 2) Sägespäne, Jan., C., Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pingvīn, m. der Pinguin: patagonski p., der patagonische Pinguin (aptenodytes patagonica), severni p., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pionȋrski, adj. Pionnier-; p. oddelek, das Pionniercorps, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋp, m. 1) = tip, Cig. (T.); — 2) das Raufen; p. za kako reč, der Streit um etwas, Fr.-C.; Za vsako besedo se pip naredi, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pípa 3., f. 1) die Tabakspfeife, Cig., Jan., C., nk., Kr.; — 2) eine Röhre mit einem Drehhahn (an einem Fass oder sonstigen Gefäß); vmesna p., der Mittelhahn, DZ.; sod na pipo dejati, ein volles Fass mit einem Hahn versehen; vino je na pipi, (wird mittelst des Hahnes ausgeschenkt); — 3) neka živinska bolezen: die Piphacke, Strp.; — prim. nem. Pipe = Pfeife; bav. pippen f., Röhre mit einem Drehhahn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pīpa 4., f. amerikanska p., die amerikanische Wabenkröte (Pipa dorsigera), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pípati, pȋpam, -pljem, vb. impf. 1) = tipati, Cig. (T.), C., Mik.; — 2) rupfen, ausraufen, ausreißen: korenje, repo p.; zobe p., Slom., Št.; prejo p., das Garn rupfen, KrGora; — p. se, sich raufen, sich balgen, Guts., Cig., Jan., Celovška ok., Št.; streiten: za travnike se p., Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋpək, -pka, m. 1) = 3. pipa 2), der Fasshahn, Cig.; — 2) der Stöpsel, Mur.; tintnik se zamaši z zamaškom ali pipkom, Hip. (Orb.); — 3) p. za zobe, der Zahnstocher, Cig.; — 4) der Lampendocht, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piramīda, f. koničast steber, die Spitzsäule, die Pyramide; dopolnilna p., die Ergänzungspyramide, Cel. (Geom.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋrnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pìs, písa, m. 1) das Schreiben, Jan.; die Schreibart, C.; — 2) der Act, DZ.; prvi p., die Urschrift, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisáč, m. der Schreiber, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); zakotni p., der Winkelschreiber, nk.; — der Scribler: slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelj, Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃłnik, m. 1) der Griffel, DZ.; — 2) das Schreibepult, Jan., DZ.; stojni p., das Stehpult, Jan. (H.); — der Schreibeschrank, der Secretär, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisárski, adj. Schreiber-; pisarska služba; p. papir, das Kanzleipapier, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisárstvọ, n. der Schreiberdienst, Cig.; das Schreiberwesen, Z.; zakotno p., die Winkelschreiberei, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃtelj, m. der Schriftsteller, Cig., Jan., nk.; — der Verfasser: p. tega romana; p. teh vrstic, der Schreiber dieser Zeilen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃteljica, f. die Schristftellerin, nk.; — die Verfasserin: p. tega romana. nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pisȃva, f. die Schreibart; die Schrift; drobna p.; die Schreibung; p. krajnih imen; — der Stil, Cig., Jan., nk.; okorna, jedrnata, pisemska, trgovska p., harter, nerviger Stil, der Brief-, der Handelsstil, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

písəmski, adj. Brief-; p. zavitek, der Briefumschlag, Jan.; pisemska pošta, die Briefpost, DZ.; — brieflich, Cig., Jan.; — Urkunden-, Cig., Jan.; pisemska shramba = arhiv, Cig.; pisemska zbirka, Urkundensammlung, pisemske knjige, Urkundenbücher, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

písəmstvọ, n. das Schriftenthum, das Schriftwesen, Cig., Jan.; slovensko p., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piskálọ, n. das Blasinstrument (Pfeife, Flöte), Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Vogelpfeife: Loviti ptiče na p., GBrda-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pískər, -kra, m. 1) der Topf; svinjski p., (v katerem za svinje kuhajo), jvzhŠt.; — 2) der Kalkofen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pismę́nka, f. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Slom.-C., nk.; velike, začetne, početne p., große Anfangsbuchstaben, Versalien, Cig.; — pismenke, die Lettern (typ.), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pȋščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pȋtanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pítanje 1., n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pítanje 2., n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pítati 2., pȋtam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.-C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.-C.; (nam. "pitanni" d.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pívọ, n. 1) das Getränk, C.; pijano p., ein berauschendes Getränk, Krelj; — 2) nav. das Bier; zadnje p., das Nachbier, Cig.; podmladno p., das Kräuselbier, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pizdočȋvka, f. die Schwanzmeise (parus caudatus), Z.; — die Graumeise, die Sumpfmeise (p. palustris), (pezdečivka) Cig., C., Frey. (F.), Idrija, Ig (Dol.); — die Blaumeise (parus caeruleus), (pizdačivka) Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig.; die Zahlstelle, DZ.; vojaška p., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad plačati; zahlen, Zahlungen leisten; na obroke p., in Terminen zahlen; za koga p., jemanden freihalten; — bezahlen; dolgove, davke p.; delavce, težake drago p.; — besolden; — entgelten; belohnen: Bog dobro plačuje, hudo kaznuje; tako svet plačuje, so belohnt die Welt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plačevȃvəc, -vca, m. der Zahler; slab p., schlechter Zahler, C.; der Bezahler, Cig., Jan.; — der Vergelter: Bog, p. dobrim in hudobnim, Z.; der Belohner, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plačílọ, n. die Zahlung; gotovo p., bare Zahlung; za p. vzeti, an Zahlungsstatt nehmen; plačila na obroke, Fristenzahlungen; mnogo plačila si napraviti, sich viel Unkosten machen, Cig.; p. za kako delo, od kakega dela; naprejšnje p., der Vorschuss, DZ.; — die Entlohnung für eine Arbeit, der Lohn; sam si plačilo izgovori, Ravn.-Valj. (Rad); po delu plačilo, wie die Arbeit, so der Lohn; Cig.; die Vergeltung: božje p.; — die Belohnung: nebeško p., p. čednosti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláčiti, plȃčim, vb. impf. 1) weinen machen, Trauer bereiten: kakor da bi jih po smrti nič ne pokorilo, nič ne plačilo, Škrb.; — 2) p. se, weinen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plačník, m. der Zahler; počasen p., ein zäher Zahler, Cig.; p. biti za koga, für jemanden zu zahlen bereit sein; — der Vergelter, der Belohner.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, (intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plahọ̑dər, adv. p. kaj peljati (vlačiti), etwas am Boden schleifend ziehen, (tako vlačiti, da plahodra, n. pr. drevo z vejami), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃhta, f. die Plache; eine grobe Decke aus Zwilch oder Tuch oder grober Leinwand, Mur., Cig.; die Pferde-, Boden-, Bettdecke, Cig., DZ.; das Segeltuch, Rez.-C.; — = rjuha, das Bettuch, Jan., C., jvzhŠt., BlKr.; — mizna p. = krušnica, das Tischtuch, C.; — žlahta raztrgana plahta = Verwandte helfen wenig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plahúta, f. 1) ein großes, grobes Leintuch, Z.; die Plache, SlGor.-C.; — das Bettuch, das Leintuch, Guts., Mur., Rez.-Baud.; — p. mahu, ein Stück von einer Moosdecke, p. ledu, eine Eisscholle, SlGor.-C., Gor.; — 2) der Venusspiegel (specularia speculum), Kras-Erj. (Torb.); — 3) ein liederliches Frauenzimmer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče-Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plákati 1., -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plákati 2., -am, vb. impf. abschwemmen, abspülen, C.; perilo p., Jan.; — p. se, sich ausbaden (wie z. B. eine Ente), M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.-Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plamę̑nəc, -nca, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen, Cig., Jan.; — 2) der Flamingo: rožasti p., der rosenrothe Flamingo (phoenicopterus roseus), Erj. (Ž.); — 3) = goreča ljubezen, die brennende Liebe (lychnis chalcedonica), Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plamenę̑n, adj. Flammen-, flammig, Jan.; p. ogenj, Schönl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plameníca, f. 1) die Fackel, Cig., Jan., Šol., Nov.-C.; smolnate plamenice, Pechfackeln, Jurč.; — 2) (peč) p., der Flammenofen, Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plamíkati, -kam, -čem, vb. impf. flammen, flackern, Jan., Zora, Bes.; plamika, es wetterleuchtet, Jan.; — blinken, funkeln, Jan., C.; zvezde plamičejo, Zv.; — z očmi p., flammende Blicke werfen, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.-C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃn, -ȋ, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

planíšče, n. ein freier Platz, Pot.-Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃnka 2., f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃst, -ȋ, f. 1) die Schichte, Jarn., Met.-Cig., Jan., Erj. (Som., Min.), nk., Gor., Ig (Dol.); zračne plasti, Luftschichten, Cig. (T.); — 2) der Heuschwaden, vzhŠt.; — 3) der Grünsaatenschimmel unter dem Schnee, vzhŠt.; — 4) = oplaz, das Pflughaupt, BlKr.; — 5) p. sena = kup sena: več plasti eno vrh druge zvežejo v breme, Gornja Savinska dol.; — = kolikor se z eno roko zagrabi, ein Büschel: p. sena, volne, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plástiti, -im, vb. impf. aufschobern, Mur.; seno, otavo p., Heuhaufen machen, C., jvzhŠt.; — (šaljivo) viel essen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plastník, m. oblak p., die Schichtwolke, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plášč, m. 1) der Mantel; p. ogrniti, den Mantel umnehmen; p. po vetru obračati, den Mantel nach dem Winde drehen; — mašni p., die Casula; veliki m. p., das Pluviale, Cig.; — der Mantel (zool.), Cig. (T.); — 2) der Feldschoppen, V.-Cig.; das Seitendach bei Getreideharfen, unter welchem Wagen stehen, Z., DSv.; — 3) die Wölbung des Kalkofens, M.; — 4) eine Art Schleuse, Notr.; — 5) die Mantelfläche (eines Cylinders, Kegels u. dgl.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), DZ.; — 6) d. Marije p., der Frauenmantel (alchemilla), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plaščàt, -áta, adj. = ploščat, platt, flach, Mur.; p. kakor treska, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláščək, -ščka, m. dem. plašč; 1) das Mäntelchen; — 2) der Königsmantel (eine Muschel), Cig.; — 3) device Marije p., der Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plášən, -šna, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; vode p., wasserscheu, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plášiti, plȃšim, vb. impf. schrecken; — scheuchen; p. koga v puščavo, jemanden in die Wüste jagen, Ravn.; — p. koga z vodo, = kropiti mu vodo v obraz, Podkrnci-Erj. (Torb.); — p. se, erschrecken, scheuen, scheu sein; konj se rad plaši, das Pferd scheut gerne.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃt, -ȋ, f. 1) die durch Zerspalten eines Ganzen erhaltene Hälfte: orehova p., Bolc-Erj. (Torb.); das Scheit von einem der Länge nach zerspaltenen oder zersägten Baumholz, das Halbholz, Cig., C.; ena p. obla, die eine Halbkugel, Cig. (T.); ritna p., der Hinterbacken, Dict., Blc.-C.; — ena plat vrat, der eine Thürflügel, Cig.; — 2) = platišče (pri kolesu), C., BlKr.; — 3) die eine von zwei entgegengesetzten Seiten: strešna plat, die Dachseite, Cig.; na to, na ono plat obrniti; die Blattseite, Jan., C.; na obe plati oster meč; omahovati v obe plati, Ravn.-Mik.; (v) p. zvona biti, die eine Seite der Glocke anschlagen, die Feuerglocke, die Sturmglocke ziehen; na dobro, na hudo p. se obrniti; v dve plati govoriti, doppelzüngig sein, Cig.; die Partei, Cig., C.; nisem na nobeno p., ich bin neutral, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃt 1., plȃta, platȗ, m. = plat f., 1) das durch Zerspalten entstandene Stück Holz, V.-Cig., vzhŠt.-C.; — 2) die Seite: na dva "plati", od obeju "platu" oster meč, Trub.-Mik.; vsako reč zna na oba "plati" obrniti, Jap. (Prid.); duri, ki se na dva plata odpirajo, Dict.; od farizejcev platu, Dalm.; od onega platu, Polj.; on plat vode, C.; na nobeden p. nič reči, nicht ja, nicht nein sagen; — za platom, seitwärts, s platom iti, an der Anhöhe (Kante) hin gehen, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláta, f. 1) die Platte, Mur.; ledena p., die Eisscholle, C.; steklena p., die Glasscheibe, C.; — 2) die Tonsur der Geistlichen: menih ima plato izbrito, Lašče-Levst. (Rok.); — die Glatze, C., Valj. (Rad); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

platíti 1., -ím, vb. pf. zahlen, Mur., Cig., Trub., Dalm., Krelj, Danj. (Posv. p.), kajk.-Valj. (Rad); büßen, C.; vse grehe je platil, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

platíti 2., -ím, vb. impf. 1) in Falten legen, falzen, Cig., Jan.; — 2) p., in zwei Hälften spalten (z. B. von Pfirsichen): meso se platenicam plati, Ip.-Erj. (Torb.); — p. se, sich schiefern, Cig., Jan.; — 3) mit Felgen versehen: p. kolo, Jan., C.; — 4) p. se, verschrien oder verhext werden, C.; (prim. platek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

platníčiti, -ȋčim, vb. impf. p. nož, das Messer mit Schalen versehen, schalen, Cig.; — = v platnice vezati, in steife Deckel einbinden, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

platnjávost, f. die Verschmitztheit, die Tücke, Bes.; lisica odkrije svojo p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plátnọ, n. 1) die Leinwand; presno p., rohe, ungebleichte Leinwand, Cig., Dol.; hodno, ohlančno, pražnje p., grobe, mittelfeine, feine Leinwand; domače p., die Hausleinwand; kupljeno p., die Fabriksleinwand; povoščeno p., die Wachsleinwand, Cig., Jan.; tiskano p., die Druckleinwand, C.; — 2) der Sieb- o. Reiterboden, C.; — 3) = list, das Sägeblatt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo-Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.-Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃv, -ȋ, f. 1) das Holzflößen, Savinska dol.; — 2) das Floß, Dict., Jan.; v plaveh (= v "flosih"), Dalm.; oče je odvezoval veliko plav, Jurč.; krasno okinčana p., Zv.; — eine schwimmende Brücke, ogr.-C.; — der Nachen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plavárski, adj. Floß-: p. nadzornik, der Floßmeister, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plavȃvəc, -vca, m. der Schwimmer, Mur., Cig., C.; p. stegne roke k plavanju, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃvəc 3., -vca, m. blauer Anlauf an den Pflaumen: p. se prijemlje češpelj, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plavíca 1., f. das Floß, Mur.-Cig., Jan., C., DZ.; prevozna p., der Prahm, Cig.; — der Nachen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plavíti, -ím, vb. impf. 1) schwemmen, flößen; les, drva p.; plavljeni les, das Treibholz, Cig. (T.); p. se, geschwemmt werden: k njima se plavi mrlič, LjZv.; — perilo p., die Wäsche schwemmen, Z.; — ausspülen, C.; — 2) schiffen, segeln, C., ogr.-Mik.; barka je plavila v Fenicijo, Trub.; Ladjica po jezeru plavi, Npes.-Schein.; — 3) schmelzen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Gor.; rudo p., Erz ausseigern, Cig.; plavljeno železo, Gor.; — p. se, abrinnen: sveča se plavi, Mur., Cig., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃvž, m. der Schmelzofen, der Hochofen; p. pustiti, den Hochofen ablassen, V.-Cig.; — prim. bav. blaehaus = Schmelzhütte, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče-Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci-Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče-Levst. (Rok.); (prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláziti, plȃzim, vb. impf. 1) anstreifen: p. ob kaj, Cig.; an etwas reiben, M.; nož p. = brusiti, Šol.; — 2) kriechen, Habd.-Mik.; — nav. p. se, an etwas streifend kriechen, schleichen; po trebuhu se p.; skozi plot se p.; otroci se plazijo po drevju, po klopeh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plȃžnat, adj. voll Unkraut, unrein, mit Ungehörigem gemengt: žito je plažnato, C., Gor., Notr.; fižol je p. (= poln smeti), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plečàt, -áta, adj. mit starken Schultern, breitschultrig, Mur., Cig., Jan.; majhen ali p., Cig.; plečat, dolg berač, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pléče 1., n. 1) die Schulter; — nav. pl. plę́ča, die Schultern; p. kazati komu, jemandem den Rücken drehen; po plečih komu dati, jemanden auf den Rücken schlagen, ihn prügeln, Z., jvzhŠt.; — 2) der Kolben am Gewehre, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pléme 1., -ę́na, n. 1) die Fortpflanzung eines Geschlechtes, die Fasel: živina za pleme, das Zuchtvieh; po plemenu iti, zur Fasel, zur Zucht gehen, sich begatten; — 2) der Zeugungsstoff, der Same: krava je pleme vzela (ist trächtig geworden), Z.; pleme se je matice prijelo, Levst. (Beč.); — 3) der Schlag, die Race; dobrega plemena biti; die Menschenrace: mongolsko p., Erj. (Ž.); — die Gattung, Bleiw.-Cig.; der Volksstamm, Cig.; slovansko p., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plemę̑n, adj. zur Zucht bestimmt, Zucht-, Z.; p. vol, ein Zuchtochs, M.; plemena svinja, ein Zuchtschwein, C.; plemeni prašiči, Jurč.; — iz: plemenьnъ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plemenȋtəv, -tve, f. die Begattung, Cig., C.; konjska p., die Beschälung, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.