Tiskanje

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

abstráktni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ákcija2 -e ž (á)
ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

akvarél -a m

um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami

SINONIMI:

um. akvarelna tehnika

um. slika v tej tehniki

SINONIMI:

um. akvarelna slika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

akvarẹ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

apoén -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

avtográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bambusovína -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bánkpost -a m, snov. (ȃ) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

baríten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na barit: baritna ploščica
♦ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

baritírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; baritíranje (ȋ) papir. kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bárvast -a -o prid. (ȃ)
1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija
2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bárvast -a -o (ȃ) ~ kolobar
bárvasti -a -o (ȃ) ~ papir; ~ svinčnik barvni svinčnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bárvni -a -o prid.

ki vsebuje barve

SINONIMI:

barvasti

ki je v barvah

SINONIMI:

barvasti

ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno

SINONIMI:

barvasti

GLEJ ŠE: barvice, film, litografija, papir, svinčnik, tisk, lestvica, kovina, lestvica, litografija, metalurgija, slepota, tehnika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

béljen -a -o (ẹ́) Ta volna je ~a
béljeni -a -o (ẹ́) ~ papir
béljenost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bíblija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bíblijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog
♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bíblijski -a -o (í) ~e zgodbe svetopisemske zgodbe; ~ slog |slovesen, privzdignjen|; papir. ~ papir |tanek in trden papir|
bíblijskost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blagájniški zapís -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blagôvni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bombíran -a -o (ȋ) teh. |izbočen, zaobljen|: ~o dno kotla
bombírani -a -o (ȋ) papir. ~ valj
bombíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bón -a m (ọ̑)
dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon; kupiti blago na bone; del izkupička je dobil v bonih; boni in živilske nakaznice; bencinski boni; bon za kosilo; boni za nakup izdelkov v industrijski prodajalni; bon v vrednosti sto evrov / pokojninski bon od 1992 do 2002 vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja; študentski bon enota za uveljavljanje pravice do subvencionirane prehrane za osebe s statusom študenta
♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Braillov -a -o [brájlov- in brájev-] prid. (ȃ)
navadno v zvezi Braillova pisava in braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brájica -e ž (ȃ)
pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

naprava ali del naprave za branje podatkov

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

brezlésen -sna -o prid. (ẹ̄)
papir., v zvezi brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine: knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brezlésen -sna -o (ẹ́; ẹ̑)
brezlésni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ papir
brezlésnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bróm -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó)
kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi
// pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; v prid. rabi:, fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bronsíran -a -o (ȋ) Okvir je ~
bronsírani -a -o (ȋ) ~ papir
bronsíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brúsen -sna -o prid. (ȗ)
ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj; brusna plošča / brusno olje
♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brusílnik -a m (ȋ)
1. teh. stroj za brušenje: orodni, valjčni brusilnik
2. papir. stroj za pridobivanje lesovine:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino

brúšen

-a -o:

brušen diamant

brušeni kozarci

brušeno ogledalo

mojstrsko brušena proza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brúsna blóka -ih -ov m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brúsni papír -ega -ja m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brúsni papír -ega -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brúsni papír -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bruševína -e ž, snov. (í) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar]

neformalno, od leta 1995 do leta 2006 bankovec s podobo Ivana Cankarja in vrednostjo 10.000 tolarjev

1.1.

neformalno

ETIMOLOGIJA: po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu

celofán -a m (ȃ)
prozoren, bleščeč papir iz hidrata celuloze: zaviti v celofan; kozarce za vlaganje zavežemo s celofanom
● ekspr. zaviti kaj v celofan prikazati kaj lepše, kot je v resnici; v prid. rabi: celofan ovitek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

celofán -a m

prozoren, bleščeč papir iz hidrata celuloze

SINONIMI:

celofanski papir, knj.izroč. celofanpapir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

celofȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

celofán.. tudi celofán prvi del podr. zlož. (ȃ) celofánovítek, celofánpapír tudi celofán ovítek, celofán papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ch. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cigaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cigareto: cigaretni dim; cigaretni ogorki / cigaretni papir, tobak; srebrna cigaretna doza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ciklíranje -a s, pojm. (ȋ) papir. |kroženje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ciklíren -rna -o (ȋ)
ciklírni -a -o (ȋ) papir. ~a kad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ciklostílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ciklostil: ciklostilni papir; ciklostilna barva, matrica / ciklostilna izdaja; ciklostilno razmnoževanje letakov / ciklostilna tehnika med narodnoosvobodilnim bojem ilegalna ciklostilna tiskarna

ciklostílno

prisl.:

ciklostilno razmnožena skripta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ciklostílen -lna -o (ȋ)
ciklostílni -a -o (ȋ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ciklostílski -a -o prid. (ȋ)
ciklostilen: ciklostilski papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ck; in cak medmet

navadno ponovljeno posnema zvok pri rezanju, sekljanju

ponazarja hitro dejanje, ki mu navadno sledi konec, dokončanje česa

ETIMOLOGIJA: ↑cak

cúnja -e ž (ú)
1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih
// kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah
2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog
// ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje
3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža
● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cúnjav -a -o prid. (ú)
cunjast: cunjav papir; cunjava suknja / ves blaten in cunjav človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cunjevína -e ž, snov. (í) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo]

dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

čárter -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

časopís -a m (ȋ)
1. dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / ekspr. rumeni časopis tabloid; stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih
● pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu
// biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis
2. v zvezi elektronski časopis elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: televizijsko podjetje že več let razvija tudi elektronski časopis; brezplačni elektronski časopis; oglaševanje v elektronskem časopisu
// storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: sistematično spremljanje elektronskih časopisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

časopís -a m (ȋ)
1. naročiti se na ~; prakt.sp. dati kaj v ~ objaviti v časopisu; snov., prakt.sp. zaviti v ~ v časopisni papir
2. biblio. revija: leposlovni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

časopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na časopis: časopisni članki in notice; časopisna reklama, reportaža / časopisni kiosk; časopisno podjetje / časopisni jezik
♦ filat. časopisna znamka znamka, ki je namenjena samo za frankiranje časopisov; papir. časopisni papir papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čék -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak

česán

-a -o:

tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna

česano predivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.

žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

článski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
ekspr. okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) poud., redk. kaj ~ znamenja na papir |okorno pisati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕtanec -nca m (r̄)
list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕtanec -nca m s -em (ŕ; ȓ) |podložni papir za pisanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕtati -am nedov. (ŕ ȓ)
1. delati črte: črtati s kredo po tabli / solze so mu črtale bele proge po licih
2. dov. in nedov. prečrtati: učitelj je črtal nepotrebno besedo; pisal je, črtal in dostavljal
// izbrisati, opustiti: črtati iz dnevnika, z dnevnega reda; črtati davek, dolg / pog. kino in ples bova črtala, zvečer boš lepo doma
3. zastar. zarezavati, vrezavati: črtati z nožem v klop začetnico; pren. čas črta gube v obraz
4. star. opisovati, prikazovati: pesnik mojstrsko črta in popisuje boj

čŕtati se

kazati se v obrisih:

planine se ostro črtajo na svetlem ozadju

njeno telo se je razločno črtalo pod gubami obleke

pren. na obrazu se ji črta skrb

čŕtan

-a -o:

kdor ne bo plačal vpisnine, bo črtan

problem je črtan z dnevnega reda

/ črtani papir, zvezek ki ima črte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstêjši (ȓ r̄)
1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje
// ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec
2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi
3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo
♦ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta

čvŕsto

stil. čvrstó prisl.:

čvrsto se držati življenjskih načel

čvrsto korakati

oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom

čvrsto zavezana vreča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čvŕst -a -o tudi čvŕst -a -ó; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ; ȓ ŕ ọ̑; ȇ; ŕ; ȓ) ~ les; ~ papir trden, močen; ~ kot dren; poud. ~o spanje |trdno|
čvŕstost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

deklaratórni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

délnica -e ž (ẹ̑)
vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic / fin. parkirana delnica ki je zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z lastništvom navidezno prodana ali zastavljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

délnica -e ž

vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe

SINONIMI:

ekon. akcija2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

délnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

desétka -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko z avtobusom, tramvajem številka deset
2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

devinkulácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

diázo.. tudi diázo prvi del podr. zlož. (ȃ) diázopapír tudi diázo papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

diázopapír -ja tudi diázo papír ~ -ja m z -em snov. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

DÍN-formát -a m (ȋ-ȃ) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro

dôbro

prislov od dober:

dobro gospodariti

dobro misliti o ljudeh

sadje je letos dobro obrodilo

dobro postavljeno vprašanje

vročino dobro prenaša

umil si se dobro, še počeši se

dobro vzgojen otrok

dobro zaslužiti

/ vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno

izraža precejšnjo temeljitost dejanja:

posodo dobro očistite in posušite

dobro je poslušal, kaj bo povedal

publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo

dobro znan obraz

/ dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno

/ ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali

/ kot podkrepitev dobro veš, da ne morem

star. precej2, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil

z dovršnim glagolom

poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja:

ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo

zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala

v povedni rabi

izraža

primernost, koristnost česa:

zate bo dobro, če boš delal

najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo

dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi

/ če boš govoril resnico, bo dobro

/ zdaj ni dobro molčati ne sme se

v zvezi z bi

(obzirno) željo, trditev:

dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati

ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati

dobro bi bilo, da bi začeli

precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin:

pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati

č)

s smiselnim osebkom v dajalniku

precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja:

dobro mi je

malo si odpočij, pa ti bo bolje

nav. elipt.

izraža

zadovoljstvo nad čim:

dobro, da si ostal doma

dobro, da ni zamudil

začudenje, presenečenje nad čim:

dobro, da vse zmore

še dobro, da ga poslušajo

v medmetni rabi

izraža

soglasje, privolitev:

mi bomo tudi šli z njimi. Dobro

dobro, pa naj bo po tvojem

zadržano pritrjevanje:

dobro, drugače tudi narediti nisi mogel

dobro, kaj si pa drugega hotel

nevoljno sprijaznjenje s čim:

dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem

dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari

●

pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka

♦

šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro

dôbri

-a -o sam.:

pomagal je dobrim in slabim

ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval

dobro in zlo

pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož

do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma

delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje

pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna

v njegovo dobro sem to storil korist, prid

100 evrov imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti

storil je dosti dobrega

to ne pomeni nič dobrega

/ kaj bo dobrega kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite

♦

fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno;

prim. boljši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dogoréti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.

kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

dokumȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dokumênten -tna -o (é; ȇ)
dokumêntni -a -o (é; ȇ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

Ta človek je moj dober prijatelj.
Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dolžníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

druk -a samostalnik moškega spola

prenašanje s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tisk, tiskanje

FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drukan -a -o deležnik

1. s tiskarsko tehniko prenesen na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskan, natisnjen

1.1 objavljen v tisku; SODOBNA USTREZNICA: natisnjen

FREKVENCA: 27 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drukanje -a (drukane, drukajnje, drukanje) samostalnik srednjega spola

prenašanje s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tisk, tiskanje

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drukano (drukanu, drukano) povedkovnik

izraža, da je kaj s tiskarsko tehniko preneseno na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskano, natisnjeno

FREKVENCA: 12 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drukati -am nedovršni glagol

1. kdo; kaj, (s čim) prenašati s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskati

1.1 v trpniku, kaj uporabljati (tudi) v tiskanju; SODOBNA USTREZNICA: tiskati

FREKVENCA: 27 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drukati ► dˈrüːkat -an in dˈrüːčen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dúpleks -a m (ȗ)
1. glasb. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; v prid. rabi: dupleks telegrafija
♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dvóplásten -tna -o prid. (ọ̑-ā)
ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga
♦ papir. dvoplastni valoviti karton

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

efékt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

embalážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na embalažo: embalažni papir; embalažni zaboji; embalažno steklo / embalažni stroški / embalažni oddelek; embalažno skladišče / embalažni delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

embalážen -žna -o (ȃ) ‹zavijalen, ovojen›
embalážni -a -o (ȃ) ~ oddelek; ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

embalažnína -e ž (ī)
pristojbina za zbiranje in predelavo odpadne embalaže: plačevati embalažnino; embalažnina za papir, steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

emisíjska teoríja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

espárto.. tudi espárto prvi del podr. zlož. (ȃ) |trava| espártopapír tudi espárto papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

espártopapír -ja tudi espárto papír ~ -ja m z -em snov. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fascíkel -kla m (í)
mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo: vlagati akte v fascikle; listati po fasciklih; veliko zanimivega bi se našlo v sivih fasciklih arhiva / urejeval je spise in jih povezoval v fascikle; v prid. rabi:, papir. fascikel karton karton za mape

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fascíkelkartón -a tudi fascíkel kartón ~ -a [kə] m (íọ̑) papir. žarg. fascikelski karton

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fíber -bra m (ī)
papir. močno stisnjen, navadno s cinkovim kloridom prepojen papir: kovček, tesnilo iz fibra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fíber -bra m, snov. (í; ȋ) |papir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fílter -tra m (í)
naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; v prid. rabi: filter papir; filter cigarete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fílter.. tudi fílter prvi del podr. zlož. (í) fíltercigaréta, fílterpapír tudi fílter cigaréta, fílter papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

filtríren -rna -o prid. (ȋ)
s katerim se filtrira: filtrirni papir; filtrirna priprava; filtrirno steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

filtríren -rna -o (ȋ)
filtrírni -a -o (ȋ) ~ papir
filtrírnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fluspapir [flȗspapȋr

] (fluspopir) samostalnik moškega spola

pivnik

PRIMERJAJ: papir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

formát -a m (ȃ)
1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige
♦ biblio. folijski format; papir. format A4 format pol papirja z mero 210 × 297 mm; rač. format datoteke zgradba datoteke, ki določa, kako so podatki v datoteki zapisani; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 × 1.189 mm
2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

foto... ali fóto... prvi del zloženk (ọ̑)
1. nanašajoč se na fotografijo ali fotografiranje
a) s tujko v drugem delu: fotoamater, fotomontaža, fotoreporter
b) z domačo besedo v drugem delu: fotopapir in foto papir, fotoslužba in foto služba
2. nanašajoč se na svetlobo: fotometer, fotosinteza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fotográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv

fotográfsko

prisl.:

svoja opažanja je fotografsko dokumentiral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótokópijski -a -o (ọ̑ọ́) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótopapír in fóto papír -ja m (ọ̑-ȋ)
fotografski papir:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótopapír -ja m s -em (ọ̑ȋ) fotografski papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]

daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku

1.1.

iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna

ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...

gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkêjši tudi glájši (á; ȃ á)
1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu
2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta

gládko

stil. gladkó prisl.:

ta učenec gladko bere

gladko obrit

lase ima gladko nazaj počesane

pesem je lepo, gladko prevedena

gladko tekoči verzi

vse je šlo gladko kot po maslu

●

gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gladílnik -a m (ȋ)
priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnik
♦ papir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen za zadnje, ročno brušenje orodja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gláditi -im nedov., tudi gladíla (á ȃ)
1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom
// slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod
2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado
// ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu
● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati

gladèč

-éča -e:

gladeč si brado s prsti

glájen

-a -o tudi glajèn -êna -o:

pohištvo iz temnega glajenega lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

glájen -a -o tudi glajèn -êna -o (á; ȃ; ȅ é é)
glájeni -a -o tudi glajêni -a -o (á; ȃ; é) ~ les; ~ papir
glájenost -i tudi glajênost -i ž, pojm. (á; ȃ; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

goréti -ím nedov., gôrel (ẹ́ í)
1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v štedilniku ves dan gori / ogenj v peči slabo gori / kot klic pri požaru gori
2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo: luč je gorela vso noč; ob postelji so gorele sveče / žarnica ne gori več
// ekspr. dajati močen sij, žar: nebo je gorelo v večerni zarji; pesn. zvezde gorijo / njene oči so kar gorele
3. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: otrok je bolan, saj ves gori; glava, čelo mu gori; telo ji je pričelo goreti / lica so ji gorela od zadrege
4. ekspr. biti, obstajati v veliki meri: v njem je gorela ljubezen, strast; v srcu je gorelo sovraštvo / še vedno je gorelo upanje v njej; ta želja že dolgo gori v njem
// kazati se v veliki meri: z obraza mu je gorela jeza; v očeh ji gori radost; zaničevanje je gorelo v njegovih pogledih
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: goreti od hrepenenja, ljubezni; ves je gorel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva / gori od želje, da bi jo videl
5. ekspr., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje: gorel je za domovino; goreti za resnico, svobodo / ves gori za šport
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. to dejanje mu bo gorelo na duši zmeraj si ga bo očital, trpel bo zaradi tega; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; pesn. na oknih gorijo nageljni cvetejo z rdečimi cveti; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. gori mu pod nogami, petami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv
♦ etn. gori vzklik pri otroških igrah zdaj se bližaš skritemu predmetu

gorèč

-éča -e:

goreč s svetlim plamenom, je bakla osvetljevala prostor

goreč od želje po maščevanju, je naredil ta usodni korak;

prim. goreč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.

kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.

čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.

čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

gravúren -rna -o (ȗ)
gravúrni -a -o (ȗ) papir. ~ valj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

greníran -a -o (ȋ) papir.
grenírani -a -o (ȋ) ~ papir (ozrnjeni papir)
greníranost -i ž, pojm. (ȋ) papir. (ozrnjenost)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

grenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; greníranje (ȋ) papir. (ozrniti)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo

gróbo

tudi grobó prisl.:

igrali so precej grobo

zelo grobo se izraža

grobo kršiti zakon

grobo mleta moka

gróbi

-a -o sam.:

na grobo tkano platno

načrti so v grobem že izdelani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gváš -a m (ȃ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu
// slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; v prid. rabi: gvaš tehnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gváš -a m

um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir

SINONIMI:

knj.izroč. gvaštehnika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]

iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo

kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari

vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja

3.1.

iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital

slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit

STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

holándec -dca m (ȃ)
1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca
2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

holándec -dca m s -em živ. (ȃ) papir. |stroj|; strojn. |vezna cev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hrápav -a -o prid. (á)
1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke
2. hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanem

hrápavo

prisl.:

hrapavo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hŕčkar samostalnik moškega spola

ekspresivno

kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ilustracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek
♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ilustracíjski -a -o (ȋ) ~ papir; ~a risba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

iménski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

imétniški vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

impregníran -a -o (ȋ) |prepojen, napojen|
impregnírani -a -o (ȋ) ~ les; ~ papir
impregníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

impregnírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prepajati s kemičnimi snovmi, da se doseže zaščita, večja odpornost: impregnirati les, papir, tkanino; impregnirati sod za vino / impregnirati proti vlagi

impregníran

-a -o:

impregnirano šotorsko platno

tkanina je bila impregnirana proti moljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

impregnírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; impregníranje (ȋ) ‹prepajati›: kaj ~ papir, tkanino; impregnirati kaj proti čemu ~ les proti vlagi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

índigo -a m (ȋ)
1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet
♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga
3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; v prid. rabi: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

índigo.. tudi índigo prvi del podr. zlož. (ȋ) índigopapír tudi índigo papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

índigopapír -ja tudi índigo papír ~ -ja m z -em snov. (ȋȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

índigov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

indikátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

individuálni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

indosabílni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

indosánt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

indosatár -ja m

fin. oseba, na katero se z izjavo o prenosu pravic prenese vrednostni papir

SINONIMI:

fin. indosat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

investicíjski kupón -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi)
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje

íti se

opravljati kako igro

z namenilnikom:

iti se igrat, kartat

/ iti se kosat, metat

s tožilnikom:

iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš

/ šli so se različne igre

ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo

●

ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov

gredé

domov grede je prepeval

tvoje rože sem mimo grede občudoval

nazaj grede smo gazili po debelem snegu

knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno

gredóč

-a -e:

gredoč po cesti je žvižgal

ogovarjali so mimo gredoče ljudi

sam.: zavpil je za gredočim

idóč

-a -e:

star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem

dobro idoča obrt

sam.: na idoče se ni ozirala;

prim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izbrisljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da izbrisati: izbrisljiv napis
2. rač. s katerega se da zapisano izbrisati: izbrisljivi devede; izbrisljivi nosilec podatkov / izbrisljivi papir za tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izčŕtati -am tudi sčŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke
// knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod

izčŕtan

tudi sčŕtan -a -o:

izčrtan papir

izčrtane besede

izčrtano besedilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) publ. imeti ~ pogled na svet izoblikovan
izdélani -a -o (ẹ̑) ročno ~ papir
izdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izkázni papír -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izlúknjati -am tudi zlúknjati -am dov. (ȗ)
preluknjati: izluknjati papir

izlúknjan

tudi zlúknjan -a -o:

od moljev izluknjana obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izlúknjati -am dov. -an -ana; izlúknjati (ȗ) redk. preluknjati: kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

iztepálnik tudi stepálnik -a m (ȃ)
iztepač: udarjati z iztepalnikom po preprogi / električni iztepalnik za čiščenje preprog
♦ papir. priprava za pranje, čiščenje klobučevine pri strojih za izdelavo lepenke, kartona; prim. stepalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izžemálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izžemanje: izžemalna politika
♦ papir. izžemalni stroj stroj za odstranjevanje vode iz celuloze, lesovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izžemálen -lna -o (ȃ) poud. ~a davčna politika |izkoriščevalska|
izžemálni -a -o (ȃ) papir. ~ stroj
izžemálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izžgáti -žgèm dov., izžgál (á ȅ)
1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči
// knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo
2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir
3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano

izžgán

-a -o:

izžgan čoln

izžgane oči

polja so izžgana od sonca

/ ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

japónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda
2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša:
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jávni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́)
1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je

jedóč

-a -e:

bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kaj počnemo s škarjami – »strižemo« ali »režemo«?

Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?

Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kalibrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir
2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje
3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre

kalibríran

-a -o:

kalibrirana steklenica

♦

strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kanclíjski -a -o prid. (ȋ)
pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir
● pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.-Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, [kot] káplja v mórje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

káps samostalnik moškega spola

navadno v množini,

slengovsko

policist

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kapselj ► ˈkapsėl’ -sl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karbón -a m (ọ̑)
1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu
2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; v prid. rabi: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karbón.. tudi karbón prvi del podr. zlož. (ọ̑) karbónpapír tudi karbón papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karbónpapír -ja tudi karbón papír ~ -ja m s -em snov. (ọ̑ȋ) karbonski papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karbónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karbónski -a -o (ọ̑) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárta1 -e ž (ȃ)
1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta
2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov
3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico
a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert
b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta
4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta
5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama
6. izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta
● pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
♦ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta nekdaj dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kȃrta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárten1 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta1: razprava s kartnimi ilustracijami
♦ papir. kartni papir kartografski papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta2: večji kartni format
♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárten -tna -o (ȃ) zemljeviden
kártni -a -o (ȃ) ~a orientacija; papir. ~ papir kartografski papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartón -a m (ọ̑)
1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice
2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila
3. pog. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja
♦ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; šport. rdeči karton kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre; rumeni karton kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartón -a m

kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco

SINONIMI:

kartonček

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

karton za mape

GLEJ ŠE: škatla

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kartọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartonážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartonažo: kartonažni delavci / kartonažna tovarna / kartonažni izdelki; kartonažna embalaža
♦ papir. kartonažna lepenka lepenka za kartonažne izdelke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kaséta -e ž (ẹ̑)
1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
// priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kašírana kulísa -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katraníran -a -o (ȋ)
katranírani -a -o (ȋ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katranírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. prepajati, mazati s katranom: katranirati železniške pragove
2. nar. zahodno asfaltirati: katranirati cesto

katraníran

-a -o:

katraniran papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kavzálni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Khisl

Predlog

1 Khisla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

rodbinsko ime kranjsko-štajerske plemiške rodbine

v množini Khisli kranjsko-štajerska plemiška rodbina

IZGOVOR: [kízəl], rodilnik [kízla]

BESEDOTVORJE: Khislov, khislski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kípnik kípnika samostalnik moškega spola [kípnik]

narasla jed iz testa z različnimi dodatki, ki se peče, kuha v vodni kopeli

ETIMOLOGIJA: ↑kipeti

klávzula o nèprenosljívosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klêjan -a -o (ȇ)
klêjani -a -o (ȇ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klêjati -am nedov. (ȇ)
klejiti: klejati les

klêjan

-a -o:

klejan papir

klejana nit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej
♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klejèn -êna -o (ȅ é é)
klejêni -a -o (é) ~ papir
klejênost -i ž, pojm. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klejíti -ím tudi klêjiti -im nedov. (ī í; ȇ)
premazovati s klejem: klejiti deske
♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem

klejèn

-êna -o tudi klêjen -a -o:

klejeni papir

klejeno platno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klejíti -ím tudi klêjiti -im nedov. klêji -íte tudi klêji -te, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, -èn -êna tudi -en -ena; klejênje tudi klêjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; ȇ) kaj ~ deske, papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]

izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev

ETIMOLOGIJA: ↑klekljati

klobúčen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili
♦ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klozét -a m (ẹ̑)
nižje pog. stranišče: ribal je hodnike in klozete / iti na klozet; v prid. rabi: klozet papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klozéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nižje pog. straniščen: klozetni papir; klozetna školjka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klozéten -tna -o (ẹ̑) neknj. ljud. straniščen
klozétni -a -o (ẹ̑) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kolésce -a s (ẹ̑)
1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški
♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice
2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kombinácija -e ž (á)
1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije
3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje
♦ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kompostabílen pridevnik

ki ga je mogoče kompostirati

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. compostable, iz compost ‛kompost’ iz stfrc. compost < lat. compositum ‛sestavljeno, dogovorjeno, dogovor’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

komunálni odpádek -ega -dka m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kondenzátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kondenzator:
a) kondenzatorski tlak
b) kondenzatorska elektrika / kondenzatorski mikrofon mikrofon, katerega kapacitivnost se pod vplivom zvočnega valovanja spreminja; kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; kondenzatorska baterija več kondenzatorjev, ki tvorijo funkcionalno celoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

konstitutívni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kontêjner -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik: bivalni kontejner; gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: odvreči časopis v kontejner za papir; plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov
3. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kópija -e ž (ọ́)
1. izdelek, ki nastane pri kopiranju: narediti dve kopiji načrta; predložil je kopijo spričevala / dvajset kopij filma / arhivska kopija najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / varnostna kopija kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju
2. besedilo, napisano ali natipkano hkrati z originalom z uporabo papirja za kopiranje: kopija ni bila čista / delati kopije / tipkal je v petih kopijah izvodih / papir za kopije papir, na katerega se kopira
3. z rodilnikom kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopija slike se mu je posrečila; dobre, slabe kopije fresk / vozilo je kopija fiata
● ekspr. hči je prava kopija svojega očeta zelo mu je podobna
♦ film. delovna kopija filma prva, še neozvočena kopija; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; geod. kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; teh. galvanoplastična kopija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kopíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kopirati: kopiranje in razmnoževanje / kopiranje filmov / kopiranje srednjeveških fresk / papir za kopiranje papir, s katerim se kopira
♦ obrt. prenašanje vzorca na prozoren papir ali neposredno na tanko tkanino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kopírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: kopirati dokumente, načrte; kopirati in razmnoževati
♦ fot. delati neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenašati negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo
2. pog. prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisovati: učenec je risbo kopiral
3. delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopirati srednjeveške freske / odlično kopira naravo
4. pog. posnemati, oponašati: kopira njegovo hojo, navade; kopirati koga v vedenju

kopíran

-a -o:

hranijo kopirane freske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kopíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj
♦ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

korporacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó)
1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. mont. žarg. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kòš kôša m

višja, navadno spodaj zožena pletena posoda za hranjenje, odlaganje, prenašanje stvari

SINONIMI:

nar. košar, ekspr. košek, knj.izroč. pletenjača

pletena posteljica za dojenčka

SINONIMI:

košara, ekspr. košek

čeb. pleteni čebelji panj, navadno kopaste oblike

SINONIMI:

nar. košnica

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

jamborni koš

prsni koš

GLEJ ŠE SINONIM: kletka, košara, panj, veliko3
GLEJ ŠE: nedolžen, premagati, premagati, reven1, voz, zavreči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

košára -e ž (ȃ)
1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / žene s košarami na glavi jerbasi / košara za papir koš; košara za perilo
// kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot
2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj določati s kotami kaj
Kotirali so načrte in projekcije.

kdo/kaj imeti določeno tržno ceno, vrednost, kazati veljavo
Delnice /precej visoko/ kotirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kratkoróčni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kredo: najfinejši kredni prah; pogorje je sestavljeno iz krednih skladov; bele kredne skale / podaril mu je kredne barvice / kredna risba / kredna doba
♦ papir. kredni papir nekdaj papir, premazan z mešanico krede in kleja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krép -a m (ẹ̑)
tkanina z drobnozrnato površino, navadno za ženske obleke: črni krep; obleka iz zelenega krepa
♦ gled. nitast, lasem podoben pripomoček za imitiranje brk in brade; tekst. močno sukana preja, ki se po tkanju zgrbanči in da tkanini drobnozrnato površino; v prid. rabi: krep preja; krep tkanina
♦ papir. krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krẹ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krép..2 tudi krép prvi del podr. zlož. (ẹ̑) kréppapír tudi krép papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kréppapír -ja tudi krép papír ~ -ja m s -em snov. (ẹ̑ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na kroj ali krojenje: krojna podoba ženske noše / krojni opis obleke; krojno navodilo / krojni deli bluze / krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu; krojni oddelek krojaške delavnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krómo...1 prvi del zloženk (ọ̑)
papir. ki ima eno stran zelo gladko in se uporablja navadno za ofsetni tisk: kromokarton / kromopapir in kromo papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ksêroksen -sna -o prid. (ȇ)
tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ksêroksen -sna -o (ȇ)
ksêroksni -a -o (ȇ) tisk. ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kuhálnik -a m (ȃ)
manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik; lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik; na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kúlica -e ž (ȗ) pog.
kemični svinčnik: barvna kulica; papir in kulica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kuvêrta -e ž (ȇ)
papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti kuverto; napisati naslov na kuverto; dati pismo v kuverto
● ekspr. vsakega prvega ji da kuverto ves denar, ki ga prejme; ekspr. prejemal je težke kuverte visoke denarne podkupnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kuvêrta -e ž

papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma

SINONIMI:

pisemska ovojnica, zastar. omot, knj.izroč. ovoj, star. ovojka, knj.izroč. ovojnica, ptt pisemski ovitek, knj.izroč. pisemski zavitek, knj.izroč. zalepka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kuverta ► kȯˈveːrta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kuvêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kuverto: kuvertno lepilo
♦ papir. kuvertni papir pisalni papir z eno ali obema gladkima stranema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kuvêrten -tna -o (ȇ)
kuvêrtni -a -o (ȇ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kváka -e ž (á)
ekspr. kavelj1, kljuka: s kvako se je oprijemal vrvi
// slabš. čačka: papir je poln kvak / težko berem njegove kvake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kvȃrtən, -tna, adj. Karten-; kvartni papir, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lákmus.. tudi lákmus prvi del podr. zlož. (ȃ) lákmuspapír tudi lákmus papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lákmusov -a -o prid. (ȃ)
kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lákmusov -a -o (ȃ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lākmusov, adj. Lackmus-: lakmusov papir, Lackmuspapier, Cig. (T.); lakmusova barva, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lákmusov papír -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lákmuspapír -ja tudi lákmus papír ~ -ja m z -em snov. (ȃȋ) lakmusov papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lastníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

legitimacíjski papír -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lenuhar ► leˈnüːxar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lepénka -e ž (ẹ́)
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona: prilepiti sliko na lepenko; tovarna lepenke; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom; valovita lepenka za embalažo
♦ papir. kartonažna lepenka ki se uporablja v knjigoveštvu; knjigoveška lepenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lepívo -a s (í)
snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// star. lepilo: namazati lepivo na papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na les1:
a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje
b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lesovína -e ž (í)
1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lȋkati 1., -am, vb. impf. glätten, Mur., Cig., Jan.; l. papir, Dict.; slamnate kite za slamnike z likalnikom likajo, Mengeš (Gor.); polieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt.; platno, perilo l., plätten, bügeln, Cig., Jan.; mangen, Cig., Jan.; sukno l., appretieren, Cig.; klobuke l., die Hüte rein streichen, Cig.; z voskom l., bohnen, Cig.; — schön machen, putzen, Štrek.; — l. kaj, die letzte Feile an etwas anlegen, Cig. (T.); — verfeinern, civilisieren, bilden, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

list ene na papir vtisnjene dežele [lȋst ene na papȋr vtȋsnjene dežéle] samostalniška zveza moškega spola

zemljevid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

litográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen; litografski papir / litografski tiskar

litográfsko

prisl.:

litografsko razmnoževati besedilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ločeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele

ločeváti se

knjiž.

biti različen, drugačen:

takrat se je kmet zelo ločeval od meščana

ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih

biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze,

pravn.

razvezovati se:

slišal sem, da se ločujeta

večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo

●

star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati

ločujóč

-a -e:

govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega

ločujoči znaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

logarítemski -a -o [logaritəmski] prid. (í)
nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.

kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.

kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.

čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.

čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.

v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.

iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.

10.

iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

luknjáč -a m (á)
priprava za delanje luknjic: kupiti nov luknjač; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
♦ rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik; luknjalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

luknjáč -a m z -em (á) ~ za papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lúknjičati -am nedov. (ȗ)
delati luknjice: luknjičati liste

lúknjičan

-a -o:

papir je ob robu luknjičan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

makulatúra -e ž (ȗ) tisk. zavreči ~o |potiskan, zamazan papir|; pojm., neobč. brati ~o |malo vredno literaturo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

makulatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na makulaturo: makulaturne pole, znamke / makulaturni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

makulatúren -rna -o (ȗ)
makulatúrni -a -o (ȗ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

marmoríran -a -o (ȋ)
marmorírani -a -o (ȋ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

marmorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev

marmoríran

-a -o:

marmorirana talna obloga

marmorirane platnice

♦

agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

marmorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; marmoríranje (ȋ) kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
papir., v zvezi papirni maše papirmaše: izdelan iz papirnega mašeja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

matríca -e ž (ȋ)
1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ)
1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči
// ekspr. barvati, pleskati1: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati
2. pog., ekspr. ličiti1: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči
3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal
4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati
5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati
// ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže
6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži
7. igr. žarg. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost
8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori
● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; šport. žarg. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče
♦ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado

mázan

-a -o:

ležaji so dobro mazani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mázati mážem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.

kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).

knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.

kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim
S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.

5.1.

kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.

žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.

iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

mečkáti -ám [məčkati tudi mečkati] nedov. (á ȃ)
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili

mečkáti se

postajati zguban, stisnjen:

krilo se mečka, če sedeš nanj

če plašča ne obesiš, se mečka

biti tak, da se (rad) zguba, stisne:

to blago se ne mečka

mečkáje

mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste

gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mehúrjast -a -o prid. (ú)
1. poln mehurjev: mehurjast obraz; roke so mehurjaste / papir je postal mehurjast
2. podoben mehurju: mehurjasta tvorba
♦ bot. mehurjasti šaš šaš z napihnjenimi plodovi, Carex vesicaria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

meníca -e ž (í)
fin. vrednostni papir, s katerim kdo komu naroča ali se sam obvezuje plačati določeni osebi določeno vsoto denarja: akceptirati, diskontirati menico; izdati, podpisati menico / bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica; kratkoročna menica; lastna menica ki jo izpolni, podpiše in izda dolžnik; trasirana menica ki jo izpolni in izda upnik, podpiše pa dolžnik; pren., ekspr. za svoje ukrepe je dobil bianko menico odbora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

meníca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

meníca -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prekrivati s tanko plastjo kovine: metalizirati nit, papir

metalizíran

-a -o:

metalizirana površina

/ metalizirani les les, ki ima pore izpolnjene s kovino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; metalizíranje (ȋ) kaj ~ nit, papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.

v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.

iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

Miličin

Predlog

Miličina Miličino pridevnik

IZGOVOR: [míličin]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mílimétrski -a -o prid. (ȋ-ẹ̄)
nanašajoč se na milimeter: milimetrska razdalja / milimetrska žica; 5-milimetrsko steklo / z milimetrsko natančnostjo
♦ papir. milimetrski papir papir z milimetrsko mrežo; milimetrska mreža mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mlín -a m (ȋ)
1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
// stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin
2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mlín -a m (ȋ) ~ na Muri; nasuti žito v ~; peljati pšenico v ~; ~ na veter; ~ za papir; kavni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

moaré -êja m (ẹ̑ ȇ)
papir., tekst. tkanina, papir s svetlikajočim se vzorcem lesnih letnic: obleka iz moareja
// svetlikajoč se vzorec lesnih letnic na tkanini, papirju: vtisniti moare v tkanino; papir z moarejem; v prid. rabi: moare efekt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

moarírati -am nedov. in dov. (ȋ)
papir., tekst. vtiskovati svetlikajoč se vzorec lesnih letnic v tkanino, papir: moarirati papir, tkanino

moaríran

-a -o:

moarirani taft

površina kože je lepo moarirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

moarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; moaríranje (ȋ) |vtiskovati svetlikajoč se, valovit vzorec|: kaj ~ papir, tkanino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

môčen in močán môčna -o in -ó prid., močnêjši (ó ȃ ó)
1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo
// sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj
2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno
3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina
4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da lahko uveljavlja svojo voljo, vpliv: direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast
5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup
// ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk
7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na
a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke
b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna
c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo
č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis
8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen
● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov

močnó

tudi môčno

prislov od močen:

srce mu močno bije

močno dežuje

močno držati, vleči

močno stisniti

ekspr.

izraža visoko stopnjo:

močno se je zresnil

močno bled, vesel

môčni

-a -o sam.:

močni so branili šibkejše

pravica, zakon močnejšega

ekspr. rad spije kaj močnega žganje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

móčiti 1., mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó)
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva

môkro

tudi mokró prisl.:

mokro gledati

pločnik se mokro sveti

/ v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih

●

ekspr. v sodu je še mokro je še vino

môkri

-a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.:

iz mokrega so se vzdigovale megle

na mokrem sedeti

potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi

otrok je v mokrem

sejati v mokrem

v mokrem steza ne drži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mótati -am tudi motáti -ám nedov.(ō; á ȃ)
1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati
2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah
// star. zvijati: motati cigareto
3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila

mótati se

, tudi motáti se

nav. ekspr.,

s prislovnim določilom

gibati se v določenem prostoru:

okoli postelje se motajo ljudje

ob reki se je motalo veliko kopalcev

otroci so se motali po sobi

mačka se mi mota pod nogami

/ mota se daleč od doma

/ po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli

/ steza se je motala med kamni se je vila

/ pod stropom se mota dim

/ navt. žarg. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati

ekspr.

zapletati se, komplicirati se:

vojne homatije so se začele čedalje bolj motati

/ pri govorjenju se je vedno bolj motal

●

ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira

motajóč

-a -e:

otroci, motajoči se okrog njega

mótan

tudi motán -a -o:

tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mozaík -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mréža -e ž (ẹ́)
1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino
// priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža
// navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz
3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste
4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / računalniška mreža povezava vozliščnih in osebnih računalnikov / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži
5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže
● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi)
♦ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mréžast -a -o prid. (ẹ́)
1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina
2. ki je iz mreže: mrežast zaboj; mrežasta ograja; mrežasto cedilo / mrežast papir kariran papir
♦ arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko

mréžasto

prisl.:

s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno

mrežasto razporejene gube

♦

bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mréžast -a -o (ẹ́) ~ vzorec
mréžasti -a -o (ẹ́) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

múltiplekskartón -a tudi múltipleks kartón ~ -a m, snov. (ȗọ̑) papir. večplastni karton

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nabiralíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj nabira: pod plazom je nabirališče grušča, snega / star. nositi rabljen papir v nabirališče zbirališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nacefráti -ám [nacefrati in nacəfrati] dov. (á ȃ)
s cefranjem narediti iz česa majhne dele: nacefrati blago, papir / obleka se je na robovih nacefrala začela trgati

nacefrán

-a -o:

nacefrana vrv

drobno nacefrani oblaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nacefráti -ám [ce in cə] dov. nacefránje; drugo gl. cefrati (á ȃ) kaj ~ blago, papir
nacefráti se -ám se [ce in cə] (á ȃ) Obleka se je na robovih nacefrala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nadoméstni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]

zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

ekspresivno (fizično) kaznovati

ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...

nakacáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. namazati, napackati: barve je kar nakacal na papir / ekspr. nakacati medu, smetane na kruh na debelo namazati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nakládnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nametáti -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid
2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur
● ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je

nametán

-a -o:

na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov

kup nametanih cunj

/ ekspr. poslopja so nametana brez reda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nanášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda
// z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik
2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal
3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk

nanášati se

v zvezi z na

biti v zvezi, povezanosti s čim:

opisani dogodki se nanašajo na ta kraj

razprava se posredno nanaša na to problematiko

nanašajóč

-a -e:

nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte

odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma

nanašajoč se na mizo

na draginjo nanašajoča se šala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é)
1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile
// z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta
2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno
3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu
4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši
5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo
// z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni
6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese

nanesèn

tudi nanešèn -êna -o:

zemlja tu je nanesena

ličilo je preveč na debelo naneseno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

naóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
namazati z oljem: naoljiti ključavnico, ležaj; očistiti in naoljiti šivalni stroj / naoljiti čevlje; naoljiti si kožo pred sončenjem
// prepojiti z oljem: naoljiti papir, usnje

naóljen

-a -o:

naoljeni strojni deli

lase ima preveč naoljene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

napustíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig nachlassen (z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) (bei einem Kleide) durch Auftrennen des Eingeschlagenen länger oder breiter werden lassen, auslassen, Cig., M., Z.; n. kiklo, Kr.; — verigo za en člen n., die Kette um ein Glied schlaffer spannen, Dol.; — 3) ausladen, hervorstehend machen (arch.), Cig.; napuščena streha, das Wettervordach, Levst. (Pril.); — napuščen kot, vorspringender Winkel, V.-Cig.; — 4) = pustiti, da nateče, anlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — n. papir, das Papier tränken, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narezlján -a -o (á) ~ papir
narezljánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala – cokle, kuhalnice, sklede
// narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras

narezlján

-a -o:

bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir

les je bil poslikan in narezljan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narísati -ríšem dov. (ȋ)
1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno
// s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico
♦ geom. narisati krog, kvadrat načrtati
2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci

narísan

-a -o:

z ogljem narisana roka

shematično narisan diagram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

naslonílo -a s (í)
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: mehko, visoko naslonilo; naslonilo za hrbet, roke; stol brez naslonila / naslonilo stola, zofe
// knjiž. priprava za naslonitev česa sploh: ker je bilo drv preveč, se je naslonilo zlomilo / železno naslonilo za drva zglavnik
2. ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: rokavice je odložila na naslonilo; ložno naslonilo
♦ adm. ploščica za valjem mehanskega pisalnega stroja, na katero se ob vlaganju nasloni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nastríči -strížem dov., nastrízi nastrízite; nastrígel nastrígla (í)
s striženjem priti do določene količine česa: nastriči papir, volno / za rese nastrižete dvajset centimetrov dolge niti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nastríči -strížem dov., nam. nastríč/nastrìč; nastríženje; drugo gl. striči2 (í) kaj ~ papir, volno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

natískanje -a s tisk: Papir ino Natiszkanye od Leykam Andrása KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

natŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem priti do določene količine česa: natrgati košaro češenj, grozdja; natrgati zdravilna zelišča; natrgala si je šopek cvetja / iz obleke je natrgala veliko krp / natrgati na drobne koščke
2. nekoliko raztrgati: pes mu je natrgal rokav; blago se je natrgalo / ekspr. nebo se je natrgalo in začelo je snežiti

natŕgan

-a -o:

popraviti natrgane jermene

natrgan papir

natrgano sadje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nátron -a m (ȃ)
natrijeva, zlasti alkalna spojina: uporaba natrona / jedki natron natrijev hidroksid; v prid. rabi:, papir. natron papir alkalijski papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nátronski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na natron: natronski papir / natronske vreče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

natrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge streuen: n. cvetic na pot; n. peska na papir; — 2) bestreuen: n. tla s cveticami; — 3) n. se, sich satt streuen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

navijálnik -a m (ȃ)
teh. navijalni stroj: navijalnik za papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nazóbčati -am dov. (ọ̄)
narediti zobce, zobčke: nazobčati papir

nazóbčan

-a -o:

nazobčana znamka

nazobčano kolesce

♦

bot. nazobčani list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nazóbčati -am dov. -an -ana; nazóbčanje (ọ́; ọ̑) kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nazóbčati -am dov.

kaj narediti zobce, zobčke

SINONIMI:

ekspr. nazobčkati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

nazóbčkati -am dov. (ọ̄)
nazobčati: nazobčkati papir, znamke

nazóbčkan

-a -o:

nazobčkan papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nazóbčkati -am dov. -an -ana; nazóbčkanje (ọ́; ọ̑) manjš. kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèčŕtan -a -o prid. (ȅ-r̄)
nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèčŕtan -a -o (ȅŕ; ȅȓ)
nèčŕtani -a -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ papir
nèčŕtanost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèformálna digitálna oblíka ákta -e -e -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nègládek -dka -o prid. (ȅ-á)
ki ni gladek: negladek papir; negladka površina / negladek prevod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nègládek -dka -o; bolj ~ (ȅá) ~ papir
nègládkost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

»Neki« ali »nek«?

Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèpopôlni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèprenosljívi vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèrábljen -a -o (ȅá) ~ papir; še ~a odeja
nèrábljenost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèsatiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèsêrijski -a -o prid. (ȅ-é)
ki ni serijski: neserijski izdelek; neserijska proizvodnja; neserijska publikacija / neserijski vrednostni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

níčev -a -o prid. (ī) ekspr.
1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nítka -e ž (ȋ)
manjšalnica od nit: nitka se je utrgala; tanka nitka; nanizati na nitko / vdeti nitko v šivanko / stroki so še brez nitk / varnostna nitka nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti / zobna nitka mehka najlonska ali svilena nitka, ki se uporablja za odstranjevanje zobnih oblog in delcev hrane med zobmi
// vrvica, nit iz umetne snovi, ki se uporablja kot rezilo: zamenjati nitko; kosilnica na nitko
● ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase; ekspr. njegovo življenje visi na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan
♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa; elektr. svetilna ali žarilna nitka ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; gled. lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; zool. ožigalne nitke morskih vetrnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nominátni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nota 1, 2:
a) notni zapis pesmi / notni sistem; notna pisava
b) notni razpon njihovih ljudskih pesmi je majhen
c) notna stojala / notna založba / notni material
♦ glasb. notni papir papir s tiskanim notnim črtovjem; notna glavica polni ali prazni krožec kot del note; notna vrednost vrednost trajanja note; notno črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje not

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nòž nôža m (ȍ ó)
1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
// vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško
2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
♦ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nožìč tudi nôžič -íča m (ȉ í; ó í)
manjšalnica od nož: rezljati z nožičem / žepni nožič; nožič za papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obligácija -e ž (á)
1. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
// knjiž. obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije
2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obligacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obrísati2 -ríšem dov. (ȋ)
1. narediti (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisati stopalo / obrisati model na papir
♦ les. obrisati les s črtami označiti za nadaljnje oblikovanje
2. knjiž. opisati, prikazati: obrisati značaj junaka

obrísan

-a -o:

obširno obrisan razplet

ostro obrisane silhuete hiš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obtežílnik -a m (ȋ)
predmet za obtežitev, s katerim se preprečuje premikanje lažjih predmetov, zlasti papirja: položiti spis pod obtežilnik; bronast, kamnit obtežilnik; pisemski obtežilnik / obtežilnik za papir
♦ rib. predmet za obtežitev vrvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obtežíti -ím dov., tudi obtéži; obtéžil (ī í)
1. dati, namestiti težek predmet na drugega
a) da se le-ta stisne, ne premika: obtežiti papir na pisalni mizi; naribano zelje obtežijo z deskami in kamnom
b) zaradi večje teže, ravnotežja: obtežiti ladjo, žerjav / obtežiti merilno vrvico s svincem
♦ tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja
2. narediti kaj težje: vrv mu je preveč obtežila nahrbtnik; pren. skrb, žalost mu je obtežila srce

obtežèn

-êna -o:

z jekleno kroglo obtežena veriga

ladja je bila premalo obtežena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obtŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem odstraniti plodove z rastline: obtrgati fižol, koruzo
// s trganjem odstraniti nepotrebne dele, stare liste: obtrgati liste
2. s trganjem načeti, poškodovati: obtrgati papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obtŕgati -am dov. -an -ana; obtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ koruzo; ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obvéznica -e ž (ẹ̑)
fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obvéznica -e ž

fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila

SINONIMI:

fin. obligacija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

obvéznica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obvéznostni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odkupováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s plačilom prihajati do česa, kar je bilo prej last drugega: odkupovati razstavljene slike
// poklicno se ukvarjati s kupovanjem blaga, stvari od pridelovalcev, rejcev, prinašalcev: odkupovati borovnice, star papir, živino; zadruga odkupuje kmetijske pridelke
2. s plačilom reševati, osvobajati: odkupovati ugrabljene osebe
// nekdaj s plačilom dosegati prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupovati sužnje; tlačani so se začeli odkupovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odlíčen -čna -o prid., odlíčnejši (í ī)
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: odličen papir; odličen zrak; odlične ceste; vreme je odlično / odlična hrana zelo okusna; izdatna, obilna; ima odlično srce zelo zdravo
// ki v zelo veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: odličen oče je; odličen športnik; na treningu je bil odličen; odlična kuharica / odličen prevodnik toplote
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: odličen načrt; odlična zamisel / odličen začetek
2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: plavalec je zmagal z odličnim časom; odlična kakovost materiala / avtomobil je v odličnem stanju / midva sva odlična prijatelja
// velik, obilen: ima odlične dohodke; odlična letina / predstava je imela odličen obisk / kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
3. ki prinaša velike ugodnosti, veliko veselje: odlična novica; odlično znamenje / film je doživel odlično kritiko zelo pozitivno, pohvalno
// ki prinaša velike gmotne koristi: odličen poklic, položaj; sklenil je odlično kupčijo
4. s širokim pomenskim obsegom ki po pomembnosti, kakovosti presega stvari svoje vrste: postregli so mu z odličnimi vini / slika visi na odličnem mestu v sobi častnem, najbolj vidnem; mož odličnega vedenja uglajenega, izbranega / seznanil se je z nekaterimi odličnimi znanstveniki
// ki ima visok družbeni položaj: soba za odlične goste / dekle iz odlične družine / stanuje v najodličnejšem predelu mesta
♦ šol. odlični uspeh uspeh s povprečno oceno odlično; odlična ocena najvišja pozitivna ocena

odlíčno

prislov od odličen:

odlično je opravil nalogo

odlično režiran film

♦

šol. fizika: odlično

v povedni rabi

izraža veliko navdušenje nad čim:

odlično je, da si spet tu

/ kot vzklik režiser zaploska: odlično, odlično

odlíčni

-a -o sam.:

odličnim ni treba delati sprejemnega izpita odličnim učencem

izdelati z odličnim z odličnim uspehom

♦

šol. dobiti odlično iz matematike najvišjo pozitivno oceno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odložíšče -a s (í)
1. rač. prostor, namenjen za (začasno) shranjevanje besedil ali slik na trdem disku: prenesti besedilo prek odložišča; kopirati podatke v odložišče; vsebino odložišča vstavimo v ustrezen program ter sliko odtisnemo ali shranimo v datoteko
2. del tiskalnika za odlaganje papirja: papir se odlaga na odložišče na zgornji strani tiskalnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odmèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od odvreči ali odmetati: odmet bombe; zaznamovati mesto za odmet
● publ. kar je slabega, gre v odmet se zavrže; publ. ta papir še ni za odmet je še uporaben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odmèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ letakov; publ. Ta papir še ni za ~ je še uporaben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odmetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem spravljati z določenega mesta: odmetavati slamo, sneg, zemljo; odmetavati z lopato
2. z metanjem delati, da kaj preneha biti pri osebku: vojaki so odmetavali orožje in se predajali / zavezniška letala so odmetavala borcem hrano in orožje spuščala
3. izločati kot neuporabno: krovci odmetavajo razbito opeko; odmetavati časopisni papir; kar je vredno, si pridržuje, drugo odmetava
4. postajati revnejši za kako stvar; izgubljati: vrbe žalujke že odmetavajo liste
● zastar. odmetavati resnico odklanjati, zavračati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odmotávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotavati štreno
● ekspr. dogajanje se ves čas logično odmotava razvija, razpleta
2. knjiž. odvijati: odmotavati nit s klobčiča / odmotavati klobčič / odmotavati povoj z ranjene noge; papir se mu odmotava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odpáden -dna -o prid. (ā)
1. ki se zaradi izrabljenosti ali neuporabnosti za prvotni namen odstrani, izloči: odpadni les, papir; odpadni gradbeni material; odpadni produkti pri proizvodnji; kupovati odpadne surovine; ogrevanje z odpadno vodo termoelektrarn / odpadna voda voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi
♦ strojn. odpadna para para, ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; odpadno olje olje, ki je za prvotni namen že izrabljeno
2. nanašajoč se na odpad: odpadni čas za listje / odpadni fanatizem odpadniški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odpáden -dna -o (á; ȃ)
odpádni -a -o (á; ȃ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtís -a m (ȋ)
1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu
2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati hitrost stroja za sto odtisov na uro
// podoba predmeta, ki nastane z njegovim pritisnjenjem v kaj, na kaj: dobiti, vzeti odtis; mavčni, voščeni odtis; odtis stopala v mivki
♦ pravn. dati prstni odtis odtis prstne blazinice določenega prsta; izzvati prstne odtise napraviti jih vidne; najti prstne odtise vlomilca odtise prstnih blazinic; teh. galvanoplastični odtis negativ predmeta, ki nastane z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na model; tisk. krtačni odtis odtis za korekture; poskusni odtis ki se naredi pred tiskanjem za ugotovitev ustreznosti; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtís -a m, pojm. (ȋ) ~ pečata na papir; števn. mavčni ~; zal. posebni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od odtiskovati: odtiskovanje črk, slik; odtiskovanje na papir, platno / odtiskovanje nog v pesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtiskováti -újem nedov. (á ȗ)
s pritiskanjem povzročati, da se s pomočjo barve kaj prenaša na podlago: odtiskovati pečat; odtiskoval je vzorce
// prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtiskovati grafike; odtiskovati poskusne odtise
// s pritiskanjem povzročati, da se delajo podobe predmeta v čem, na čem: odtiskovati roke v sneg; podplati so se odtiskovali v pesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem povzročiti, da se s pomočjo barve kaj prenese na podlago: odtisniti štampiljko, podpis; odtisniti vzorec / pomočil je palec v barvo in ga odtisnil na papir
// prenesti z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtisniti poskusni odtis; odtisniti sliko; odtisniti z odtiskovalnico
// s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem, na čem: odtisniti napis v vosek; odtisniti stopalo v sneg; deske so se odtisnile na površini betona / odtisniti sled narediti
2. star. odriniti, potisniti: odtisniti čoln od brega; veter je odtisnil oblake na gore

odtísnjen

-a -o:

v kamenju odtisnjeni listi

datum je odtisnjen na pokrovu

na stroj odtisnjena pola

definicije pojmov so debeleje odtisnjene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odvíjati -am nedov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) odstranjevati: odvijati pokrovčke; odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijati
b) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice; odvijal je žarnice, da niso mogli ponoči brati / odvijati preše
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: kar naprej odvija pipo in toči vodo
2. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: odvijati pošiljke; počasi je odvijal zavitek
b) ovito: odvijati obvezo; odvijati papir
c) navito: odvijati volno, vrvico / odvijati klobčič
3. nar. koroško odkimavati: ob njegovih besedah je odvijal z glavo
● knjiž. filmsko zgodbo je odvijal, kakor se je je spominjal junak razpletal; zastar. noče mu pomagati, celo odvija mu ga ovira, mu nagaja; ekspr. klobčič se je končno začel odvijati potek dogodka je postajal jasen, znan

odvíjati se

publ.

potekati:

delo se v redu odvija

/ promet se odvija v tej smeri

/ dogodki se hitro odvijajo hitro nastopajo drug za drugim

/ z oslabljenim pomenom: med reprezentancama se odvija ogorčen boj reprezentanci se ogorčeno borita; spopad se odvija po vsej dolžini fronte spopadajo se

●

knjiž. čas se hitro odvija teče, mineva

odvijajóč

-a -e:

odvijajoč volno je pela

odvijajoča se nit

hitro odvijajoče se dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odvíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) odstraniti: odviti matico; odviti pokrovček; odviti žarnico; odviti s ključem, z roko / odviti steklenico / odviti kolo pri avtomobilu sneti ga z odstranitvijo matic, ki ga pritrjujejo; odviti tirnice
♦ voj. odviti bombo odstraniti ji pokrovček nad vžigalnikom
b) narediti, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odviti vreteno pri preši; odviti varovalke; odviti in priviti / odviti za en obrat
// z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odvil je pipo in voda je silovito pritekla; odviti ventil
2. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: odviti bonbon, paket; počasi je odvila darilo / odviti šolske knjige
b) ovito: odviti obvezo; odviti papir; odviti šal / nalahno je odvil bratovo roko, ki ga je objemala v spanju odmaknil / zjutraj si je boleče noge povila, zvečer pa odvila
c) navito: odviti nit, sukanec / odviti klobčič
č) zvito: odviti listek; list se odvije / odviti kito
3. nar. koroško odkimati: Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil z glavo ter brez besede izginil (Prežihov)

odvíti se

knjiž.

zaviti v drugo smer:

cesta najprej zavije na levo, nato pa se odvije na desno

●

knjiž. vse skupaj se je odvilo v nekaj minutah zgodilo

odvít

-a -o:

odvita žarnica

bomba je odvita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

óljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
mazati z oljem: oljiti strojne dele; z razprševanjem se ležaji enakomerno oljijo / oljiti se pred sončenjem
// prepajati z oljem: oljiti jermen, da se zmehča; oljiti papir
♦ navt. oljiti morje dajati vrečice z oljem v razburkano morje, da se olje razliva in zmanjšuje valovanje ob plovilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

óljnat -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina
// ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika
● knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj

óljnato

prisl.:

oljnato govoriti

oljnato gladka površina morja

oljnato rjav, zelen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

omára -e ž (ȃ)
večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini
// v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; glasb. orgelska omara orgelsko ohišje; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oplemenítiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil
2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave
♦ agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin

oplemeníten

-a -o:

oplemeniteno blago

z umetnostjo oplemeniteno življenje

/ oplemeniteno jeklo plemenito jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oplemenítiti -im dov. -en -ena; oplemenítenje (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ ljudi z umetnostjo; ~ papir s premazanjem; ~ rudo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

órdrska klávzula -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

órdrski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

originál -a m (ȃ)
1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu
// kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov
2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala
// prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir
3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osajíti -ím in osájiti -im dov., osájil (ī í; á ȃ)
s sajami prevleči, namazati: osajiti papir

osajèn

-êna -o in osájen -a -o:

osajena steklena plošča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osváljek -jka m (ȃ)
star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki
// (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ovijanje: ovijalni papir / ovijalna rastlina ovijalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovijálen -lna -o (ȃ) Ta papir ni ~
ovijálni -a -o (ȃ) ~ papir ovojni papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovítek -tka m (ȋ)
1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo: knjiga ima ovitek; papirnat, usnjen ovitek / knjižni ovitek; ščitni ovitek; ovitek za knjigo
// kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: zbiral je ovitke cigaretnih škatlic; revijo pošiljajo v ovitku
2. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene: zdravil se je z ovitki in inhalacijami / hladni, topli ovitki
♦ filat. spominski pisemski ovitek izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom; ovitek prvega dneva na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; ptt pisemski ovitek papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma; zal. ovitek za določeno knjigo (umetniško) izdelan ovitek, navadno z naslovom in besedilom o avtorju na notranji strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.

kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.

kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

ovójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ovoj ali ovijanje: ovojni material / ovojni papir / nekaj informacij o avtorju najdemo na ovojnem listu ovitku
♦ elektr. ovojna napetost napetost, ki se inducira v enem ovoju; tisk. ovojna tiskovna plošča tiskovna plošča, ki se pripne na tiskovni valj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovójen -jna -o (ọ̑)
ovójni -a -o (ọ̑) ~ papir
ovójnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ovójnica -e ž (ọ̑)
1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti ovojnico / bankovce je zložil v pisemsko ovojnico
● ekspr. njegova mesečna ovojnica je tanka ima majhne osebne dohodke; ekspr. brez modre ovojnice ni šlo podkupnine
2. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: ovojnice toaletnega mila / ovojnica revije je strgana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mišice in sklepe ovijajo ovojnice
// anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ: ledvična, vranična ovojnica
● knjiž. semena te rastline imajo močno ovojnico močen ovoj
♦ anat. kitna, mišična, možganska, sklepna ovojnica; biol. bakterijska ovojnica trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije; celična ovojnica zunanji, mrtvi del celice; mat. ovojnica črta, ki obdaja družino krivulj; med., vet. plodova ovojnica; zool. ovojnica pasja trakulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozalíd -a m, snov. (ȋ) papir. |fotokemično občutljiv papir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozalíden -dna -o prid. (ȋ)
v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozalíden -dna -o (ȋ)
ozalídni -a -o (ȋ) papir. ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozŕniti -im dov. ozŕnjen -a; ozŕnjenje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ papir
ozŕniti se -im se (ŕ ȓ; ȓ) Klasi so se že ozrnili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozŕnjen -a -o (ȓ)
ozŕnjeni -a -o (ȓ) ~ papir
ozŕnjenost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pa2 vez.
I. navadno v protivnem priredju, z vejico
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim
a) na čelu stavka: obljubil je bil, pa ni držal besede; rad bi šel v kino, pa ne sme / rekla je, da bi denar vrnila, pa da ga nima / če je tebi prav, pa meni ni; namesto da bi pazil, pa spi / okrepljen: rekel je, da ga ne bo, pa je le prišel; previden je, pa vendar odločen
b) zapostavljen: obljubil je, besede pa ni držal; jaz delam, ti pa lenariš; morda je tebi prav, meni pa ni; eno tekmo so izgubili, tri pa dobili; avtobus je zamudil, peš je pa predaleč / govori iz zavisti, ne pa iz dobrote; res je med najboljšimi, ni pa prvi / elipt. praviš, da ni pridna. Kakšna pa / če misliš, da ti bomo verjeli, se (pa) motiš
// za izražanje nepričakovanega: nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo; gledam skozi okno, pa priteče sosed / verjeli smo mu, on pa (gre in) nas pusti na cedilu / mlad, pa tako pokvarjen / jaz – pa v pokoj, kaj še; ti – pa junak
// elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, pa še ta težko
2. za izražanje rahlega nasprotja: po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa; igrišče je majhno, razen tega pa blatno / vozijo po levi, to pa je prepovedano / dan se je nagibal, nebo se je pooblačilo, gozd pa je umolknil / v deželi je bil mir, ki pa ni bil mir
// za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka; potrebno nam je znanje, pa resnično znanje / hladen, pa ne leden obkladek; grad stoji na vrhu strmega, pa ne previsokega hriba
// za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja: samo pozdravim jih, potem pa grem; gleda izpod čela, nazadnje pa zagrabi kol / dela v tovarni, hodi tudi na lov, pa še kmetuje pomalem / kot zaključek: drugače pa je vse v redu; pravzaprav pa je poštenjak / sicer pa še nismo končali
// ekspr., med členi v stavku, navadno okrepljen za stopnjevanje: pozdrav vsem, posebno pa očetu; to utegne trajati tedne, pa cele mesece; tega ne privoščim nikomur, najmanj pa tebi / poznam ga, pa bolje kot ti; strahopetec je, pa večji kot drugi / taki krivici se bodo uprli, pa še kako se bodo
3. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: boji se, pa se skriva; dosti dela ima, pa rad pozabi; ni plačal davkov, pa so ga rubili; sedi v pisarni, pa misli, da je bogvekaj / dolgčas mu je, ko pa nima nobenih prijateljev
b) vzročno-sklepalnega razmerja: to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo; vemo, da je pridno delal, pa ga bomo nagradili / ekspr. pameti ne sme manjkati niti cestarju, pa je ne bi bilo treba pesniku
c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: odmakni opornik, pa se bo vse zrušilo; plačaj, pa te ne bomo tožili; njo bi vzel, pa bi bilo drugače / ne bom ti več razlagal, pa bi bil poslušal / če ti ni všeč, pa pojdi; če nočeš, pa pusti
č) ekspr. dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči: Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti; takoj ga je spoznal, pa ga je videl samo enkrat
4. v členkovni rabi, z vezniki poudarja nasprotje: moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš; premagal ga bom, pa če je še tako močen / premalo premislimo, zato pa je vse narobe / nikar se ne izmikaj, če pa vem, kje si včeraj hodil; čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti
II. pog., med členi v stavku, brez vejice
1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: prinesi kruha pa sira; daj mi papir pa pero; jama je široka pa globoka; hodi počasi pa previdno; vonj po pečenki pa (po) klobasah; pospravi krožnike pa kar je še na mizi / elipt. vprašal ga je, kaj pa kako je opravil
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: šumenje macesnov, borovcev pa smrek
// ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: ves vik pa krik je zaman; čast pa slava; sem pa tja; tu pa tam
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tam je sam pesek pa spet pesek; tako ne bo šlo, ne pa ne
4. za seštevanje, prištevanje: koliko je ena pa ena; dve pa dve; bilo jih je sto pa pet / star je pet let pa tri mesece
// navadno okrepljen za dodajanje: povedala je samo materi pa (še) teti; žejna je pa lačna tudi; porabil je cel tisočak pa še nekaj
5. navadno v zvezi ta pa ta, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta pa ta dan; to pa to bi še bilo treba urediti; to se napravi tako pa tako / gospod ta pa ta / to pa ono ti imam še povedati
III. pog., v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: jej pa pij; molči pa čaka; ves dan sedi v sobi pa bere; sam sem to slišal pa videl / izpil je pa vstal; poberi svoje stvari pa odidi / naročil je, da bo prišel v urad pa (da bo) sprejemal stranke / pri različnih osebkih tudi z vejico pred pa ne bo dolgo, pa pride noč
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: pili so, peli pa šale zbijali
// nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: ves dan vpije pa razgraja; kar jokaj pa stokaj
3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka pa čaka; ne dam pa ne dam; ne gre pa ne gre mu z učenjem; ni pa ni hotel odpreti; samo spal pa spal bi
4. za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata; skoči k njim pa jim povej
IV. za piko ali podpičjem
1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in III
a) ekspr.: bodite mirni. Pa nobenega šepetanja; preveč delaš. Pa ti je počitek potreben; za danes dovolj. Pa drugič spet; zbogom. Pa brez zamere; glejte no, se je začudil. Pa vam gre res po sreči; vsakdo mora delati. Pa to sam veš / lepo ženo ima. Pa še pridna je povrhu; bil je postaven fant. Pa si je tudi domišljal
b) navadno okrepljen: zelo dobro šofira. Pa mu kljub temu ne dovolijo voziti; vem, da se norčuje. Pa mu vendar ne zamerim
c) policist me je zapisal. Pa sem moral plačati kazen
č) s podrednim veznikom: se bo že naveličal. Pa če se ne; zaspi! Pa če ne morem
2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. Pa ti; pa bo res prišel; pa je to sploh mogoče / pa še kaj pridi, je dostavila / pa smo spet doma; pa naj bo po tvojem / No – pa? je vprašal in zazehal
3. za opozoritev na prehod k drugi misli: pa še to. Včeraj mi je pisal Janez / ja, da ne pozabim. Pa brata pripelji na večerjo
4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: pa da mi nikdar več ne greš tja; pa to naj bo pridnost; pravi, da nima denarja. Pa mu ti verjameš; pa delal, kdo bo / ti si pa priden nisi priden
● pog. jurček je pa ja ena najboljših gob poudarja samoumevnost povedanega; pog. ali boš kozarček vina? Pa ja (da) izraža soglasje, pritrditev brez pridržka; ekspr. pomagati je treba, pa je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; pog., ekspr. kar bo, pa bo izraža vdanost v usodo; ekspr. da je bolan? Pa menda (ja) ne izraža zaskrbljenost; ekspr. ne dam, pa mir besedi nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; pog., ekspr. če ti nisi nor, pa nič nočem, pa nič ne rečem izraža prepričanje o resničnosti povedanega; pog. pa imaš, ko si tako nestrpen izraža zadovoljstvo, privoščljivost; pog. če noče, pa noče izraža sprijaznjenje z odločitvijo koga; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. pa še kako ga imam rad izraža veliko mero ali stopnjo povedanega; pog., ekspr. daj mi tisočak. Pa še kaj izraža močno zavrnitev; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; pog. pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene; pog. morda je res. Pa kaj zato izraža brezbrižnost; pog. no ja, sem pa mevža izraža sprijaznjenje z dano trditvijo; ekspr. smem v kino? Kaj pa še izraža močno zavrnitev; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; ekspr. mislite, da so nas čakali? Kje pa izraža močno zanikanje, zavrnitev; pog., ekspr. včeraj smo ga pa (pili) precej vina smo popili; pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; ekspr. tam imajo denarja še pa še zelo veliko; ekspr. tako predstavo bi še pa še gledal večkrat in z velikim veseljem; ekspr. ta pà, ta – ta je res sposoben izraža pritrjevanje; ekspr. veseljak je, to pà, to izraža pritrjevanje; pog. zdaj pa imamo, ko smo tako dolgo čakali izraža nezadovoljstvo, razočaranje; prim. sempatja, tupatam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

páličen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na palico: palični material / palične sponke za papir
♦ elektr. palični izolator izolator, izdelan iz enega kosa, za visoke napetosti; grad. palični nosilec nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; strojn. palični mlin mlin na palice; teh. palično jeklo, železo jeklo, železo v obliki palic; palično šestilo šestilo, ki se rabi za risanje večjih krogov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papę̑r 1., -rja, m. = papir, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír -ja m (ȋ)
1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star papir; različna debelina papirja; lesk papirja; pola papirja; hrapava površina papirja; bled kot papir / industrija papirja; različne stopnje predelave papirja / cigaretni papir zelo tanek papir, navadno iz vlaken konoplje, ki rad tli; filtrirni papir; fotografski papir prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; indigo papir za kopiranje, prevlečen z modro barvo; karbon papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo; kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; pisarniški papir za pisanje v obliki listov; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir; papir za pivnike
// list iz takega izdelka: vzel je papir in svinčnik ter začel pisati; črno obrobljen papir / format papirja / papirji na mizi so pospravljeni
2. mn., pog. zapis, zapisek, navadno pomembnejši: urejevati papirje; orumeneli, stari papirji; pomembni papirji so izginili; zavitek papirjev; odnesel je aktovko s papirji / državni papirji; tehnični papirji
3. nav. mn., pog. listina z uradno veljavnostjo; dokument: papirje ima v redu; vse svoje papirje je izgubil; pokazati je moral papirje
4. ekspr., v povedni rabi kar je brez vrednosti, neuresničljivo: take besede so papir; vse, kar si rekel, je papir / denar je postal papir
● ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; ekspr. brez papirja ni pravice brez veljavnih, potrjenih dokumentov; ekspr. vreči kaj na papir hitro, mimogrede zapisati; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; ekspr. sklepi so ostali le na papirju niso bili uresničeni
♦ elektr. kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; fot. kromov papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid; glasb. notni papir; kem. lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; papir. biblijski papir; brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine; časopisni papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov; havana papir zelo tanek papir, ki težje prepušča maščobo; japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; kartografski papir trden, zelo glajen brezlesni papir; konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino; lesovinski papir slabši papir z lesovino; milimetrski papir; neskončni papir ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu; plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; staniol papir; svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; šport. papir kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg; teh. kalibrirati papir; logaritemski papir z logaritemsko mrežo; pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov; stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla za brušenje, glajenje lesa; tisk. makulaturni papir odpadni papir iz tiskarne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír -ja m s -em snov. (ȋ) rezati, trgati ~; bel, porumenel ~; toaletni ~; števn. vzeti ~ in svinčnik; žarg.: urejevati ~e listine; kontrola ~ev dokumentov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír -ja m

tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

alkalijski papir

barvni papir

ciklostilni papir

fotografski papir

indigov papir

izkazni papir

japonski svileni papir

karbonski papir

kartografski papir

karirani papir

kopirni papir

mrežasti papir

ovojni papir

pisarniški papir

prosojni papir

rotacijski papir

smirkov papir

staniolni papir

stekleni papir

svetleči papir

tiskovni papir

toaletni papir

transparentni risalni papir

vpojni papir

vrednostni papir

GLEJ ŠE SINONIM: dokument, dovoljenje, list
GLEJ ŠE: celofan, koš, koš, napisati, napisati, pisateljevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

papír-jasamostalnik moškega spola

izdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje
- papir iz česa, od kod

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

papir za
, papir v
, papir z/s
, papir o

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír Frazemi s sestavino papír:
bíti nepopísan líst [papírja], nepopísan líst [papírja], papír vsè prenêse

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papir je sestavina izrazov

Papir prenese vse

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋr, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír tudi papér -a m papir: Papér ABC 1725, A3b; Papyrus Papér KMS 1780, A8; Papir ino Natiszkanye KOJ 1833, I; Papér Papiros KM 1790, 94; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; znam piszati, na pair z-perom KAJ 1870, 7; János nê vido táksi piszani papir AIP 1876, br. 1, 7; Doſzta vám mám piſzati, ali neſcsem po papéri KŠ 1771, 738; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6; Tollar na papire z-dobre voule dájte KOJ 1845, 141; One papire májo KAJ 1870, 6; Falate z-piszanimi papirmi zarôbijo KAJ 1870, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papir [papȋr] (popir) samostalnik moškega spola

papir

PRIMERJAJ: fluspapir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papir -ja m papir: dajte hitru ſam papir tož. ed., ter sapishe eno arzhnio (V, 544) → poper

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papir -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papir ► ˈpapėːr paˈpėːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papír.. prvi del podr. zlož. (ȋ) papírmašé

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papírček -čka m (ȋ)
manjšalnica od papir: zaviti v papirček; tanek bel papirček / metati papirčke po tleh; slabš. ves prostor je nastlan s papirčki / cigaretni papirček za zavijanje tobaka v obliko cigarete; čokoladni papirček v katerega je (bila) zavita čokolada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋrček – glej papȋr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papirček ► paˈpeːrčėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na papir: gladka papirna površina / papirna izolacija / papirni stroj; papirna industrija; papirna masa masa, zlasti iz rastlinskih vlaken, ki se predeluje v papir
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
// papirnat: papirni izdelki; velike papirne rože / to je papirna učenost neživljenjska, nestvarna
♦ kem. papirna kromatografija; šport. papirna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋren – glej papȋr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papirjevína -e ž (í)
papir. gosta mešanica celuloznih vlaken, vode in kemikalij za izdelovanje papirja: pripraviti papirjevino / maska iz papirjevine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papírmašé -êja m (ȋ-ẹ̑ ȋ-ȇ)
papir. vlakninska papirna snov navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev: predelovati papirmaše / izdelki iz papirmašeja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papírmašé -êja m s -em snov. (ȋẹ̑ ȋȇ) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papírmašé -êja m

papir. vlakninska papirna snov, navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev

SINONIMI:

papir. maše, papir. papirni maše

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

papírna kromatografíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋrnat – glej papȋr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋrnica – glej papȋr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

papȋrščina, f. das Papierzeug, h. t.-Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

parafinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prepajati s parafinom: parafinirati les, papir

parafiníran

-a -o:

parafinirani zamaški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

parafinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; parafiníranje (ȋ) kaj ~ les, papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pávs -- v prid. rabi (ȃ)
teh., v zvezi pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov: načrt na pavs papirju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pȃvs neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pávs.. tudi pávs prvi del podr. zlož. (ȃ) pávspapír tudi pávs papír

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pávspapír -ja tudi pávs papír ~ -ja m s -em snov. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pávza2 -e ž (ȃ)
obrt. risba vzorca vezenine, slike, narisana na prosojen papir, za prenašanje navadno na blago:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

péki -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezi peki papir
papir, ki se pri pečenju položi v pekač kot podlaga proti sprijemanju: pekač je obložila s peki papirjem in nanj položila piškote; plast peki papirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pelír -ja m (ī)
papir. tanek, sorazmerno trd brezlesni papir za finejše tiskovine in kopije: vstaviti v stroj dva pelirja; v prid. rabi: pelir papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pelír -ja m s -em snov. (í; ȋ) |papir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pergamȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pergamênten -tna -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise
2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve
♦ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pergamênten -tna -o (é; ȇ) poud. ~a polt |podobna pergamentu|
pergamêntni -a -o (ȇ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pergamín -a m (ȋ)
papir. gladek, bleščeč papir, ki v manjši meri prepušča maščobo, vlago: prerisati na pergamin; v prid. rabi: zaviti v pergamin papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pergamín -a m, snov. (ȋ) |papir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pèro -a s
1. pero, priprava za pisanje: Calamus Pero KMS 1780, A8; Pero Penna KM 1790, 94; Moje pero, nê szi ti za norce KAJ 1870, 7; Toll, pero AIN 1876, 23; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7; Záto Paveo vzeme pero i piſe KŠ 1771, 435; jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7
2. kožna tvorba pri ptičih: perotna i répna péra so pri obáj lepa bela AI 1878, 22; Po vecsérji szi z-ospicsenim perom ali szlamov zobé vösztrejbite KOJ 1845, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pẹskovȋt, adj. sandig, Jan., C., nk.; peskovita tla, der Sandboden, Cig. (T.); peskoviti papir, das Sandpapier, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

peščén -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom
2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa

peščéno

prisl.:

peščeno pobarvati

peščeno bled obraz

peščeno rumen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

píčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pigmênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve
♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pigmentíran -a -o; bolj ~ (ȋ) rumeno ~a riba obarvana
pigmentírani -a -o (ȋ) ~ papir
pigmentíranost -i ž, pojm. (ȋ) obarvanost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pisálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza
♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pisálo -a s (á)
priprava za pisanje: pisati s pisalom; barvna pisala; pisalo in papir / krivuljo riše posebno pisalo na vzvodu / elektronsko pisalo s katerim je mogoče vnašati podatke v elektronske naprave prek njihovega zaslona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pisárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo
// značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pisárniški -a -o (ȃ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pisárski, adj. Schreiber-; pisarska služba; p. papir, das Kanzleipapier, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

písemski -a -o [pisəmski] prid. (ī)
nanašajoč se na pismo: z njim je ostala v pisemski zvezi / (pisemski) nabiralnik; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; (pisemska) ovojnica; pisemska tehtnica
♦ filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

písemski -a -o [sə] (í; ȋ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

píven2 -vna -o prid. (ī)
ki (rad) vpija vlago: pivni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

píven2 -vna -o (í; ȋ)
pívni -a -o (í; ȋ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pȋvni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pívnik -a m (ȋ)
mehek papir, ki (močno) vpija tekočino: popivnati črnilo s pivnikom; kravato osušimo s krpo ali pivnikom / za pivnik je uporabil časopisni papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pivnik ► ˈpiːvnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plakáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakati
♦ papir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plakáten -tna -o (ȃ)
plakátni -a -o (ȃ) ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plastificíran -a -o (ȋ) Okno je ~o
plastificírani -a -o (ȋ) ~ papir
plastificíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plastificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati, prepajati s tanko plastjo umetne, plastične mase: plastificirati tkanino

plastificíran

-a -o:

plastificiran papir

plastificirana pločevina, tapeta

plastificirana okna in vrata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pobírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje
// delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice, pepel iz peči; pomagati pobirati perilo / pog. ti sesalniki dobro pobirajo prah vsrkavajo
2. s prijemom, prijemi delati, da pride kaj k osebku zlasti s tal: začeli so pobirati kamne in jih metati / pobirajo v smetnjakih, kar so drugi zavrgli / otroci pobirajo nalepke s pulta jemljejo
// z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji; jemati: jetnikom so začeli pobirati orožje / pobirati kmetom živino
3. delati, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: začel je pobirati glasovnice / pobirati mleko po odročnih vaseh; pobirati papir
// delati, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobirati članarino, stanarino / pobirati prostovoljne prispevke nabirati, zbirati / pog. pobirati podpise zbirati
// zahtevati, predpisovati: pobira visoke davke, oderuške obresti
4. pog. jemati, dobivati: pobirati citate iz pesmi, primere iz zgodovine / le kje pobira take govorice izve; rada pobira čenče posluša
5. ekspr. povzročati smrt: ta bolezen pobira tudi najkrepkejše ljudi; take ljudi rada pobira kap umirajo za kapjo
// delati, povzročati, da kdo slabi, hira: jetika jo pobira; brezoseb. po otrokovi smrti jo je kar pobiralo / na klancu je začelo starega moža pobirati je postajal utrujen
6. dobivati, dosegati: na turnirjih so pobirali prve nagrade / pobirati uspeh za uspehom
7. pog., ekspr., v zvezi z jo hitro hoditi, iti: pobirati jo iz mesta; ne veš, kako jo je pobiral; pobiral jo je, kolikor so ga nesle noge / začeli so jo pobirati drug za drugim odhajati
● ekspr. ne bom pobiral besed za teboj ne bom ponavljal, kar si rekel; star. pobirati črke zlogovaje brati; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram da ga na lahek način zaslužim; ekspr. pobirati drobtine zadovoljevati se z malo pomembnimi, malo vrednimi stvarmi; ekspr. pobirati korake hoditi, iti; ta avtomobil dobro pobira luknje pri vožnji dobro prenaša poškodovano cestišče; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. sonce pobira sneg topi; ekspr. pobirati stopnice iti po njih; ekspr. pobirati svoje ude in kosti po tleh težko vstajati; ekspr. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom jih je malo
♦ obrt. pobirati petlje popravljati sparane petlje

pobírati se

vstajati, dvigati se:

gledali so ga, kako se je pobiral

pobiral se je s tal

počasi se je pobiral in si otepaval sneg

/ ekspr. ljudje padamo in se pobiramo

nar.

ujemati se, razumeti se:

s taščo se ni pobiral

pobiráje

godrnjal je, pobiraje umazano posodo z mize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podkládek -dka m (ȃ) zastar.
1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek
2. podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podkládek -dka m

list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt

SINONIMI:

knj.izroč. črtanec

GLEJ ŠE SINONIM: podložek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

podrejêni dolžníški instrumènt -ega -ega -ênta m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Poenotenje zapisa števil v besedilu

Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Poimenovanje igre »kamen, škarje, papir« oz. »kamen, škarje, list«

Opažam, da v zadnjem času v osrednjeslovenski regiji različico otroške igre, ki je imela vzorec "kamen, škarje, list", vse bolj nadomešča različica, pri kateri se reče "kamen, škarje, papir". Zanima me, od kod ta sprememba, poleg tega pa me zanima, kako igro igrajo drugod po Sloveniji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poklȃdati, -am, vb. impf. ad poklasti; 1) = polagati; legen; poleno črez poleno križem p., ein Scheit quer über das andere legen; roke navzkriž p., die Hände kreuzweise legen; roke na koga p., jemandem die Hände auflegen; — svoje misli p. na papir, seine Gedanken zu Papier bringen, Zv.; — p. živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern; — p. se, sich da und dort niedersetzen, Cig.; — 2) p. za kaj, für etwas halten: svoje grehe za velike p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôla -e ž (ó)
1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja
// s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu
2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole
3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami
● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ biol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poligrafíja -e ž (ȋ)
grafično prikazovanje več fizioloških pojavov hkrati: papir za poligrafijo; strokovnjak za poligrafijo / s poligrafijo je mogoče prepoznati nekatere motnje spanja; diagnostična poligrafija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôlkartón -a [pou̯karton] m (ȏ-ọ̑)
papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polnílo -a [pou̯nilo] s (í)
1. snov, material:
a) ki se z določenim namenom da v kako pripravo: iz raztrganih sedežev je gledalo polnilo; perje, žima in druga polnila / eksplozivno polnilo
b) s katerim se z določenim namenom zapolni odprtina, luknja: kot polnilo so uporabili kamenje; to pleme si polni nosnice z rastlinskimi polnili / knjiž. zobno polnilo plomba
// kar izpolnjuje, pokriva prostor, površino: uporabljati barve kot ploskovna polnila; eter so nekdaj pojmovali kot vesoljsko polnilo
2. teh. snov, ki se doda drugi snovi ali izdelku, da dobi zaželene lastnosti: dodati, vsebovati polnilo; barvna polnila; polnila za papir, smole; polnilo, sušilo in vezivo
♦ aer. polnilo jadralnega letala material med rebri in oplatami, ki ohranja obliko krila; grad. polnilo gradbeni elementi za zapolnitev odprtine, presledka med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.