ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: abraham
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
cájtenge cájteng množinski samostalnik ženskega spola [cájtənge] ETIMOLOGIJA: cajteng
copát copáta samostalnik moškega spola [copát] ETIMOLOGIJA: copata
copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta] FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək] ETIMOLOGIJA: copat
copátka copátke samostalnik ženskega spola [copátka] ETIMOLOGIJA: copata
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc] STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: čevelj
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dínarski1 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: dinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz dresirati
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka] FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz drsalec, iz drsati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fŕr medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril
gêjevski gêjevska gêjevsko pridevnik [gêjeu̯ski] ETIMOLOGIJA: gej

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

heteroseksuálni heteroseksuálna heteroseksuálno pridevnik [heteroseksuálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

2 medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. , hüh, hüja, redko tudi hi
homoseksuálec homoseksuálca samostalnik moškega spola [homoseksuáləc] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homosexual iz gr. homós ‛isti, enak, podoben’ + seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

homoseksuálni homoseksuálna homoseksuálno pridevnik [homoseksuálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homosexual iz gr. homós ‛isti, enak, podoben’ + seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

istospôlni istospôlna istospôlno pridevnik [istospôlni] ETIMOLOGIJA: iz isti spol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jàh medmetETIMOLOGIJA: ja
júr júrja samostalnik moškega spola [júr] ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
klór klóra samostalnik moškega spola [klór] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja] STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
króta króte samostalnik ženskega spola [króta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krot(t)e, stvnem. krota, sorodno z nem. Kröte, verjetno sorodno z gr. brótakhos ‛žaba’ - več ...
kŕpljanje kŕpljanja samostalnik srednjega spola [kə̀rpljanje] ETIMOLOGIJA: krpljati
lézbični lézbična lézbično pridevnik [lézbični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lesbisch, glej lezbijka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

obútev obútve samostalnik ženskega spola [obútəu̯ obútve] ETIMOLOGIJA: obuti
opánka opánke samostalnik ženskega spola [opánka] ETIMOLOGIJA: iz opanek = hrv., srb. òpanak < slovan. *opьnъkъ iz pslov. *opę́ti ‛opeti, pripeti, zapeti’, prvotno torej ‛obuvalo, ki se z jermeni priveže, pripne na nogo’ - več ...
ožulíti ožúlim dovršni glagol [ožulíti] in [ožúliti] ETIMOLOGIJA: žuliti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda] STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól] ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol
pársek párseka tudi parsék parséka samostalnik moškega spola [pársek] tudi [parsék] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. parsec, iz par(alaksa) + angl. (arc)sec(ond)‛kotna sekunda’
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] ETIMOLOGIJA: partner
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka] ETIMOLOGIJA: partner
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se] ETIMOLOGIJA: bratiti
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz predložiti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

predlóžni predlóžna predlóžno pridevnik [predlóžni] ETIMOLOGIJA: predlog

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: prst
résica résice samostalnik ženskega spola [résica] ETIMOLOGIJA: resa
salónar salónarja samostalnik moškega spola [salónar] ETIMOLOGIJA: salon
samostálniški samostálniška samostálniško pridevnik [samostálniški] STALNE ZVEZE: samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, samostalniška zveza
ETIMOLOGIJA: samostalnik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

sandála sandále samostalnik ženskega spola [sandála] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sandale in lat. sandalium iz gr. sandálion, nejasnega izvora - več ...
strêjt strêjt strêjt; in straight pridevnik [strêjt] ETIMOLOGIJA: straight

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

supêrga supêrge samostalnik ženskega spola [supêrga] ETIMOLOGIJA: po imenu it. tovarne Superga, ustanovljene 1911, poimenovane po istoimenskem hribu v okolici Torina - več ...
šólen šólna samostalnik moškega spola [šólən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. schuochlīn ‛čeveljček’, iz schuo(ch) ‛čevelj’ - več ...
têrmovka têrmovke samostalnik ženskega spola [têrmou̯ka] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz termična steklenica
tukán tukána in túkan túkana samostalnik moškega spola [tukán] in [túkan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tukan in) špan. tucán iz tup. in gvaran. tuka(no)
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka] ETIMOLOGIJA: veter

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zdravljíca zdravljíce samostalnik ženskega spola [zdrau̯ljíca] ETIMOLOGIJA: iz zdravica, verjetno pod vplivom nazdravljati
žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa] FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...
Število zadetkov: 56