1. 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma
   // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu
2. 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec)

cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. stati na zelo skrčenih nogah: otroci čepijo in se igrajo s peskom; pastirji čepijo okrog ognja / kokoš čepi na gredi; mačka čepi pod mizo
2. 2. ekspr. negibno, zgrbljeno sedeti: babica ves dan čepi za pečjo; po klopeh čepijo ženske; čepi za mizo kot kup nesreče; pren. bajta čepi pod gozdom; glava mu čepi med pleči; na koncu nosa mu čepijo očala
3. 3. pog., ekspr. biti, nahajati se kje: ves dan čepi v sobi; vsak dan smo čepeli v zasedi; mladi bi kar naprej čepeli skupaj in kramljali
   ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; pog., ekspr. na vsakem sestanku čepi se ga udeleži; star. še zmeraj čepi na gruntu ga ne prepusti nasledniku; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; pog., ekspr. že dolgo čepi pri nalogi se ukvarja z njo, jo sestavlja; ekspr. že dve leti čepi v prvem razredu hodi v prvi razred; ekspr. samo doma čepi nikamor ne gre; ekspr. čepi nad svojim razredom kakor koklja nad piščanci ga skrbno varuje

čepé: čepe ne morem dolgo zdržati

čepèč -éča -e: čepeč na otrplih nogah; po tleh čepeči jetniki dremljejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
2. 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja
   ● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
   ♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum

káčje prisl.: (po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj
   // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri
2. 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu
   ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel

kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late
2. 2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
   ♦ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
   // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
2. 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili
   // fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
3. 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene
4. 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij

odvájan -a -o: voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir
   ● knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
   ♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok
2. 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja
3. 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec
   ● ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje
   ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija
2. 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik
   // po deželi so hodili krivi preroki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev
2. 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica
   // voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz
2. 2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim
   // nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici
3. 3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju
4. 4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš
   // služiti denar
   // ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar
5. 5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo sovražniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo
   // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo
6. 6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo
   // publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena
   // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala
   ● ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim

služíti se in slúžiti se zastar.  uporabljati: služiti se dobrih zdravil / služiti se s tujim jezikom

služèč -éča -e: nekateri ljudje pozabljajo na svoje osebne koristi, služeč skupnim; v ta namen služeče grablje imajo zobe na obeh straneh
♦ jur. služeče zemljišče zemljišče, na katerem obstaja služnostna pravica v korist drugega zemljišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

spásen -a -o: spasena trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
2. 2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka

ukáje: ukaje oditi

ukajóč -a -e: ukajoč nadaljevati pot; ukajoča sova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat
2. 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge / zagnati kozarec ob tla; zagnati nož v deblo; zagnati žogo visoko v zrak / zagnati dvajset metrov daleč
3. 3. narediti, povzročiti, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagnati krave na pašo, v hlev; nepreh. pastirji so že zagnali
4. 4. ekspr. nagnati, napoditi: zagnati koga iz hiše / zagnati sovražnika čez mejo
5. 5. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: zagnal je ves denar / v nekaj letih je zagnal domačijo
6. 6. knjiž. pognati, odgnati: trta je že zagnala / rastlina je zagnala liste
7. 7. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ženske so zagnale glasen jok; gonjači so zagnali silen krik
   ● ekspr. tatovi, je zagnal hitro, silovito rekel; ekspr. zagnati komu v obraz psovko, resnico brez obzirov reči; ekspr. zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj

zagnáti se 
1. 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom z veliko silo, sunkom iti, se premakniti kam: zagnal se je iz sobe; zagnal se je proti hiši, po stopnicah / plezalci so se zagnali v strmino
   // s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: zagnal se je na okno; dohitel je avtobus in se zagnal na stopnico / zagnal se je v vodo skočil
2. 2. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zagnala se je vanj in ga zlasala; zagnal se je vanj kakor tiger / pes se je zagnal proti tujcu / s tanki so se zagnali nad sovražnika
3. 3. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: cesta se najprej zažene v hrib, potem pa se začne spuščati
4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je zagnal na delo; z vsemi silami so se zagnali v boj / zagnati se v jok, smeh / na začetku se je preveč zagnal, potem pa mu je zmanjkalo moči

zagnán -a -o 
1. 1. deležnik od zagnati: stroj še ni zagnan; palica, zagnana v kot
2. 2. ekspr. zelo navdušen, vnet: zagnan delavec; biti zagnan pri delu; mladostno zagnan; zagnano prizadevanje za kaj; prisl.: zagnano delati, govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene
   // delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave
2. 2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo
3. 3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda
4. 4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke
5. 5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen
   ● bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest

zbírati se 
1. 1. prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: na tej gori se zbirajo planinci; okrog njega, pri njem se zbirajo otroci; ob nedeljah se zbirajo v kavarni, pod lipo; množično se zbirati / družina se je ravno zbirala h kosilu; gostje se že zbirajo prihajajo
   // zbirati se v skupine, po skupinah
2. 2. prihajati skupaj, na eno mesto: na nebu se zbirajo temni oblaki; odvečna voda se zbira v kanalu / v ustih so se mu začele zbirati sline
3. 3. ekspr. pojavljati se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: grenkoba, maščevalnost se ji je zbirala v srcu / v njem se zbira jeza
4. 4. prihajati v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal
   ● ekspr. nad deželo se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. okrog cerkve so se zbirale kmečke hiše so bile, nastajale; šalj. babe se zbirajo, dež bo

zbirajóč -a -e: na trgu zbirajoči se ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto
2. 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.