Tiskanje

bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

barȋglica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč (Dol.); — durchaus, Ptuj-C. (Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.-Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bernardȋnski, adj. Bernhardiner-, Cig.; b. pes, der Bernhardshund, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče (Goriš.); — ovca bevli, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blȋskov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brámbovəc, -vca, m. der Wehrmann, der Landwehrmann; Mur., Cig., Jan., Vod. (Pes.), nk., deželni brambovci, die Landwehrmänner, nk.; neslužeči brambovci, nicht active Landwehr, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brámbovski, adj. Landwehr-, Mik., nk.; brambovske pesni, Landwehrlieder, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

breztẹlę́sən,* -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bùndaš -a m kosmat pastirski pes: ka bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȗt,** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cẹlọ̑st, f. die Ganzheit, die Integrität, Jan., Cig. (T.), C.; — sicer naše cesarstvo ob moč pride, celost in samosvojnost izgubi, Vod. (Pes. 99.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȋncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče-Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cǫ̑klica, f. dem. cokla; V coklicah rasel, V ličnatem plašč', Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cȗcək, -cka, m. = pes, Habd., Št., BlKr., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.-Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črevelj2 m, F10, palmides, ṡa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, en zhrével, inu ſhtiri perſte dolg, poldrugi zhrével dolg; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; pedaneus, -a, -um, eniga zhrevla; pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku; pletrum, 100. zhrevlu dolgu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil dolg, ali ſhirok; sesquipes, -dis, puldrugi zrevil; prim. čevelj

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črnjȃva, f. 1) das Schwarze, C.; v uganki: Bela poljska planjava, Žito sama črnjava, Memo gre, Kdor ne ume (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) das dunkle Kernholz, M., Polj., Ig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čútən 2., -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dáviti, -im, vb. impf. würgen; kašelj me davi; — d. se, sich würgen; pes se davi s kostjo, der Hund sucht das Bein zu verschlingen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȋh, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȋšək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

domu prisl., F10, I. advenire, priti, damu priti, perraishati; capeſsere se domum, damú poiti, damu ſe pobrati; domuitio, damu prihod; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; reditio, nasai prihod, damu naṡai perpelanîe; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert; II. colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu damu pade; postliminium, -nÿ, iṡ réve damu prihod; remigrare, ṡupèt damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopustováti, -ȗjem, vb. pf. die Faschingsfeier abschließen: Kir (= kateri) so gladko dopust'vali, Bodo lehko se drsali, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dosivẹ́ti, -ím, vb. pf. vollständig grau werden: dosivljena brada (nam. dosivela), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drȃjnati, -am, vb. impf. sich zügellos benehmen, lärmen, Cig., C.; Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Vod. (Pes.); celo noč je drajnala, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dramílọ, n. das Weckmittel, der Weckruf, Cig. (T.), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drǫ́bnica, f. 1) das Kleinvieh (Schafe und Ziegen); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', Vod. (Pes.); — 2) drobníca, der Baum oder die Frucht des Wildobstes, Cig.; die Holzbirne, die Waldbirne, Cig., Jan., M., C.; našel je mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; — drobnice = necepljene, drobne črešnje, Cig., Jan., C., BlKr.; — = lesnika, C.; — neka oljika, Biljana-Erj. (Torb.); — 3) drobníca, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), C.; — neka drobna trava, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.-Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.-C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ftíčar -a m ptičar: Ino kakti fticsar SŠ 1796, 131; ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Lovski pes i ftičár AI 1878, 8; Máli ftičár BJ 1886, 17; szmrt Henrika fticsara KOJ 1848, 9; pszi najbôgsega priduha fticsarje KAJ 1870, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glavìč, -íča, m. 1) der Knauf, der Knopf, C., Dalm.-M., Mik.; der Degenknopf, der Sattelknopf, der Dreschflegelknauf, der Stielknauf u. dgl., C.; — das Säulencapitäl, Dict., Hip. (Orb.); pet stebrov in njih glaviči, Dalm.; — der Streitkolben, V.-Cig.; ročno buta mu glavič, Vod. (Pes.); — 2) die Eichel (anat.), C.; — 3) der Eckstein, ogr.-C.; — 4) glȃvič, die Bergflockenblume (centaurea montana), Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnẹzdáč, m. der Nestling, Cig.; Mogoče ni mi tol'ko Odplašiti gnezdačev, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gǫ̑bčast, adj. maulicht, Mur., Danj.-Mik.; g. pes, ein wohlbelappter Hund, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gonìti gònim nedov.
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gọ̑rnjica, f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.-C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.-DSv.; gorša dekleta, Npes.-Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gosenica ž, F9, athacus, ena letezha goſſéniza; attacus, goſſéniza, mramor; campe, -pes, goſſéniza; chrisalis, ena ſorta goſſénize; erúca, -ae, goſſéniza; goſséniza. campe, -pes, pa, -pae, Raupe, graswurm; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; scolopendra, -ae, goſſéniza s'doſti nogami, ali dolga ſtrigauka; volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gospód tudi gospóud -a m
1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19
2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4
3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gospódov -a -o prid. gospodarjev: [pes] preživé gospodovo smrt AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri-Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hìža -e ž
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht (zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.-C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.-C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.-Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrt m, F4, canis venaticus, leporius, en hert, hertizha; hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle; venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali hert; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hudȋčji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlẹ́tati (dodatek k slovarju), -lẹ̑tam (nam. -am); — II. vb. pf. izlẹ́tati, -am; dodaj: na koncu: — 2) i. se, sich durch Laufen abmüden: lačen kak 'zletan pes, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izlǫ́kati 1.,* -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jájce,* n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.-Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ję́drn 2., adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.-Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jelen m, F5, cervus, jelen; immiſsus canis cervis, ſpuṡzhen pes nad jelene; laticornis, en s'ſhirokimi rogly jellen; tragelaphus, en hotlivi jelen: tudi ena ṡvyr koṡlu, inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.-Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče-Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jèzero rod. mn. jezér glav. štev.
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kàk vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kàk vez., v časovnih odvisnikih
1. ko, izraža a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: Cſi vu Krisztuſi 'zivés, Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi vnebéſzi BKM 1789, 15; Ali kak je 'snyouv [brado] gori zvézanov naprej priſao, glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Ednôk, kak szta domô prisla z-sôle, je nyima mati jaboki podelila KAJ 1870, 17; Kak je szuncza toplôcsa nárasztvo goriobüdila, pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br.; Te [Srbi] szo tüdi krédi, ka do sze prêk granice pascsili, kak sze boj zacsne AIP 1876, br. 7, 1; te je nazáj prišo i kak se domá zgláso [gospod], njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8 b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: Vtiſsi nyega veliko boleznoſzt pervle, kak preminé SM 1747, 63; Goſzpoud, potom kak je on ſnyimi gucſal, gorie vzétbil vu Nebéſza SM 1747; jo je vſrczé csloveka vſzádo, ſtero je potom kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli vozgláſzo KŠ 1754, 7; ſze je du'sen cslovik ponávlati vu jákoſztaj: 1. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93; Koga kak ſzo zaglednoli, Vſrczi ſzo ſze radüvali BKM 1789, 94
2. kakor hitro: [Kristus] ki kak ſze jenaroudo taki ſze preganyao KM 1783, 235; Czaſzar ga prime, kak tá pride BKM 1789, 328; Ti pobo'zni ſze preczi 'zaloſztio, kak naj prvle vpamet vzemejo, ka ſzo vgrejſili KŠ 1754, 73; právo volo má, da kak náj prvle de mogoucse, ſzvoji grejhov ſze ſzpovej KMK 1780, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kę́bast, adj. 1) gestutzt, stumpf, Cig., Jan.; kebasta kokoš, eine Henne mit sehr kurzen Schwanzfedern, BlKr.; kebast pes, ein Hund mit gestutztem Schweif, Levst. (Zb. sp.); — stümmelicht, C.; — 2) zwergartig, BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kə̀s, kəsà, m. die Reue, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), nk.; kes in pes, oba grizeta, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ketina ž, F14, bahis, navratnik, ketina na gerlu; catena, ena ketina; catenare, v'ketine okovati, ṡveṡati, ṡakleniti; catenarius, en peṡ na ketinah ṡa varovanîe; colli torques, okuli gerla ketina ṡlata; dextrocherium, dextriola, na roke ketine, ali rinke; laxare catenas, ketine reṡveṡati, odpuſtiti; monile, -lis, rinke, ali zir na garli, ṡlata ketina; niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih ketin, ṡa volo premaganîa; sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe; torquatus, -a, -um, kateri ṡlato ketino noſſi; torques, -is, vel torquis, -is, ṡlata ketina na garli; vellus aureum, ṡlata ketina; vincula, ſpuine, ketine, ṡveṡe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klatárski, adj. sich herumtreibend: k. pes, herrenloser Hund, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kocnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, zausen, Cig., M.; — 2) flocken, Cig., Jan.; kocnja, es schneit in großen Flocken, Cig., Svet. (Rok.); — 3) einherzotteln: poleg njega je kocnjal velik kosmat pes, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.-Mur.; — konoplja (coll.) = konoplje, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kopíti 2., -ím, vb. impf. Schober machen, Cig.; — = stavkati; Za žnjico snopje se kopi, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kǫ́sast 2., adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kosorèp, -rę́pa, adj. mit gestutztem Schwanz, Jan., Mik.; k. pes, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kosorę̑pəc, -pca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz: pes k., Jurč.; — 2) das Spielhuhn, Gor.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kōta, f. = volk, der geschmolzene Eisenklumpen im Hochofen, Gor., Vod. (Pes.); — prim. it. cotta, kar se enkrat žge (n. pr. apna).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krȋkati 2., -am, vb. impf. schreien (o žrjavih), ogr.-C.; Lej, žerjav hodi, krika, Vod. (Pes.); prim. krivkati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo (n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kǜra -e ž kura: Tyuk, kokôs, küra AIN 1876, 32; v-ednom kouti praszczi jejjo, v-drügom küri szedijo KOJ 1845, 39; Küri AI 1878, 24; na samošnom dvôri plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; jásztrebi, steri nase küre tá noszi AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kuzla ž, hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

làjanje -a s lajanje: Z-nocsnoga szna ga li pesz zbüdi gdate z-lajanyem KAJ 1870, 140; Mesárski pes šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.-Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹpotíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken, verzieren, Cig., Jan.; z iskricami (cveticami) se l., Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig., Jan., M.; skrbele so lepotičiti svoje obličje, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹpotíti, -ím, vb. impf. 1) schön machen, schmücken, zieren, Mur., Cig., Jan., Danj.-M., C.; tudi: lepótiti: Oj da te cvetene, Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig.; — 3) beschönigen, bemänteln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹtȃłka, f. der Flügel, (-avka) Mur., Cig., C.; Natora — Letalke dala ptici, Vod. (Pes.); — der Flügel an der Spinnradspule, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

levǫ̑vski, adj. Löwen-: Orlovska, levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȋčnat, adj. basten, Bast-; ličnata vrv, das Bastseil, Cig.; V coklicah rastel, V ličnatem plašči, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

listognọ̑j, m. der Monat November, Meg., (= listov gnoj, Dict., Kast., Vod. [Pes.]); — prim. gnilolist.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ljȗd, m. = ljudstvo, das Volk, Mur., Jarn., Jan.; ves ljud, Ravn.; popameten ljud, Vod. (Pes.); neposajeni ljud, der tolle Pöbel, Cig.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lohnẹ́ti, -ím, vb. impf. spüren, C.; pes zajca lohní, Z.; — trachten, verlangen: po ljudskem blagu l., Levst. (Zb. sp.); — prim. vohneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lókati 1., -kam, lǫ́čem, vb. impf. mit ausgestreckter Zunge auflecken und trinken oder essen, schlappen, schlappern; pes vodo loče, C.; schlappend lecken (o psu), Jan., Trub., Valj. (Rad); — gierig saufen, Cig., ZgD.; tudi: lokáti, -ȃm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lǫ̑kež, m. hrana, ki jo pes poloče, C.; pes zasluži z lajanjem svoj lokež, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lòm 1., lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung (phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., (mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.-C.; prim. lomljak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, Cig.; rumpeln, BlKr.; schlagen, stoßen, C.; — plätschern, mit Geräusch strömen, C.; voda v jarkih lopota, Z.; — plappern, schwatzen, Danj.-M., C.; kauderwelsch sprechen, SlGor.; — schlappen: pes juho lopoče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lov m, F16, acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou ladiza; acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou ladjiza; aucupium, tyzhji lou; captio, lou, galufia; multitia, -orum, ena batta ṡa ribji lou; piscatio, rib lovlenîe, ribji lou; piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu, ribji lou; praeda, -ae, lou, rúp, plein, paidáṡh; tendicula, -ae, ṡanka, ṡhtrik ṡa tyzhji lou; venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa lou divjih praṡzhizheu; venalis, -le, tudi ṡa lou ena reizh; venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali hert; venatio, venatus, -tus, lou, lovlenîe; venatorius, -a, -um, jagerṡku, vſe kar k'lovi ſliſhi; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lǫ́va, f. 1) der Fang: Za gnezdece novo, Za slavčico vem; Komu pa to lovo Povedati smem? Vod. (Pes.); — 2) wildes Treiben, wilde Jagd: to je bila lova! Ip.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lovár -a m lovski pes: Najvéksé pszi szo lovárje KAJ 1870, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lòvec -vca m lovec: Vadász; jágar, lovecz KOJ 1833, 180; prvoga závca sztrlécsi lovec csüj sztrláj AI 1875, kaz. br.; Lovski pes je lovcom jáko nüclivi AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lóvən,* -vna, adj. 1) Jagd-: lȏvna doba, die Jagdzeit, Jan.; lovni pes = lovski p., Bas.; — 2) jagdbar, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lóvski, adj. Jagd-, Jäger-, jagdmäßig; lovska priprava, das Jagdzeug; lovski pes, der Jagdhund; lovska pravica, das Jagdrecht.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lòvski -a -o prid. lovski: Lovski pes AI 1878, 8; kovran, šteri je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; Njegova [jazbečeva] koža se nuca za lovske turbe AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lüdjé lǘdi in lidjé lidí m mn.
1. ljudje: uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; nai ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; ſzvéti Bo'zi lidjé KŠ 1754, 148; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſinijo lidjé, tak i vi csinite nyim KŠ 1771, 22; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5; Govorjenye je ono, po sterom sze lidjé od sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Atila, steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; ki ne hodi vu hudi ludi tanácsi SM 1747, 92; je ſzebé ſzám dal za vſzeh lüdi za odküplenyé SM 1747, 13; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; jeſzo vkopleni, ki ſzo od lüdih vkopleni KŠ 1771, 62; ſze vo vr'ze, i ſzklácsi od lüdi KŠ 1771, 14; Kama nepobo'snih ludih düſe ido KMS 1780, B2b; ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Sztáve ti lüdi BRM 1823, VIII; Rázlocsne sztáve ludi KAJ 1848, VII; med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; lübezen kvſzeim greiſnim ludém TF 1715, 41; onda vernim lüdim veſzelo sché biti SM 1747, 83; tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Csi pa ne odpüſztite lidém KŠ 1771, 19; navádi se bole k hiži kak lidém AI 1878, 9; je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; kai je náſz greisne lüdih odkupo SM 1747, 12; tak je na vſze lidi ſzmrt razisla KŠ 1754, 71; i tak bode vcſio lidi KŠ 1771, 14; Boug je senitev eti na ſzvejti na lidih zavüpao SIZ 1807, 41; zvon vküpszprávla raztepen lidi vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; rejšüvao je (pes) v Švájci lidi snegá AI 1878, 8; pükso küpo, naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br. 7; rejcs nám po ſzvéti lidéjh nazvejſztsena KŠ 1754, 1; ercsé nyim: pri lidi je tou, iſztina, nemogoucse KŠ 1771, 63; vu lidih pa dopádenyé KŠ 1771, 168; ſzvedok bodes pri vſzej lidi tiſztoga, ſtera ſzi vido KŠ 1771, 411; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; poſteno bode ponássanye nyegovo povſzud pred Bogom i lidmi SIZ 1807, 9; pred Bougom i lüdmi pa nej KOJ 1845, 3; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajocse sztvare KAJ 1870, 10
2. določena skupnost ljudi: je nej ſteo, kaibi li v'Zidovſzkom i Grcskom jeziki, da ſzo ga vſzi lidjé nej znali, oſztalo KŠ 1771, A4b; V-ednoj fari szo sze lüdjé tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3; Ali i na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; nego i med onimi lidmi, ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; z-podlo'snimi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Z-Bosnie vise 40.000 ludi na Horvatsko prislo AI 1875, kaz. br. 3; odiso Spanyolszkoga, da ne vredno dr'zo kral bidti táksim lidim AI 1875, kaz. br. 3; Tak je törszko ládanye pozábilo ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; záto szo eti lidji za sztrahsne opoznani [Črnogorci] AIP 1876, br. 6, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); — prim. it. massello od: massa, die Masse.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

medvę̑dar, -rja, m. 1) der Bärentreiber, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Bärenjäger, LjZv.; — 3) der Bärenbeißer (lovski pes), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

medvẹ̑ji, adj. Bären-, des Bären: Po medveje gruli in momlja, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

məktáti, -ȃm, vb. impf. schütteln, rütteln, Mur., C., Mik.; mrzlica me mekta, Z.; to ga je mektalo! (o jeznem človeku), Mik.; — schwingen: palico m., C.; sulico m., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mę̑ł, melȋ, f. 1) das Mahlen, Cig., Met.; — 2) das Mahlgetreide, Cig., Jan.; — 3) der Flugsand, Jan.; die dadurch gebildete Sandbank, UčT., KrGora; — 4) die Riese: Kdo b' se po meli Drknit' bal? Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mèrkanje -a s
1. pazljivost: i z-merkanyem naj poſzlüſa KMK 1780, 54; Gda bi ponüdjeni liszt z-merkanyem steo Károl II. KOJ 1848, 48
2. varovanje: Pes je jako nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8
3. skrb: nadale ka merkanye, vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6
4. v zvezi merkanja znamenje pomišljaj: merkanya znaménye (–) KOJ 1833, 9; premislávanya, pocsivanya, ali merkanya znaménye (–) AIN 1876, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mesárski, adj. Fleischer-; m. pes, der Fleischerhund; mesarskega se učiti, das Fleischerhandwerk lernen; — mesarsko klanje, mörderisches Gemetzel, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mesárski -a -o prid. mesarski: Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mȋkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.-Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

míkav, adj. bissig: m. pes, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.-Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.-Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mladȋnəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. (LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nadvórən, -rna, adj. am Hofe befindlich, Hof-: nadvǫ̑rni pes, Šol.; — nadvorni župan, der Palatin, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

náimre tudi nájmre prisl.
1. namreč, izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej poveda-nega: Úgymint nájmre KOJ 1833, 179; poſtüje vecsér, gda najmre k-molitvi dá zvoniti KMK 1780, 32; Vrág je nájmre pravo Ejvi KM 1796, 7; ali pa dr'sina, nájmre roditelov, i deczé KM 1790, 86; szta krsztsánszko vöro gorivzéla, Bulcsu nájmre, ino Gyula KOJ 1848, 10; V Europi se nájde samo .. nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7
2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: z-ednim ſzamim grejhom, nájmre pa ſzmrtnim ra'saliti KM 1790, 109; ár je on vsze ludi, i naimre szirotic ocsa KAJ 1870, 52; Pes je jako nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nájdùže prisl. najdalj: Oni i redovno najdu'ze 'zivéjo KAJ 1870, 105; Pes najduže živé do 20 leti AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naskrádnje prisl. nazadnje, končno: pes je naskrádnye vso svojo moč vküpepôbrao BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nategǜvati -ǜjem nedov. nategovati, napenjati: Ár ovo ti neverni nategüjo lok TA 1848, 9; Pes je lanc nategüvao BJ 1886, 16
nategǜvati se -ǜjem se prizadevati si: Ár nej, liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navàditi se -vádim se dov. navaditi se: kak se pes navádi bole k hiži AI 1878, 8; Navadi ſze tak ketomi gucsi KŠ 1771, 438; opice ka bi se človeki tak navadile AI 1878, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; csi szmo sze rano navadili k-deli KAJ 1870, 105; vnougi ſzo ſze spotati navadili SŠ 1796, 107
navàjeni -a -o navajen: ne morem tak hoditi, ár ſzam nej navajeni KM 1796, 56; ne je vszáki vcsen i navajen v-etom táli glavô treti AI 1875, kaz. br. 6; Ár je pod bremen navajena nejma ſztvár zcslovecsov ricsjouv govorécsa bránila proroka KŠ 1771, 720; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navájati 1., -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navlẹ́kati, -am, vb. impf. ad navleči; zusammenschleppen: Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navrȃtnik, m. 1) der Halsschmuck, Jap. (Sv. p.); — 2) der Meuchelmörder, Guts., Jarn., V.-Cig.; — der Nachsteller, der Feind, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

neznan prid., F31, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; combretum, enu neẛnanu ẛeliṡzhe; distichum, ena neṡnana ſorta jezhmèna; externus, -a, -um, vunainî, neṡnan, ptuji; extrarius canis, en neṡnan pes; ignotus, -a, -um, neṡnan, nepoṡnan; incognitus, -a, -um, neṡnan, nepoṡnán; lanaria, -ae, neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; morbus caecus, ena ṡkrivna neṡnana boleṡan; sarmatica nomina, neṡnana imena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

noga4 ž, pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nǜclivi -a -o prid. koristen: ovčárski pes pa ovčárom jáko nüclivi AI 1878, 8; tam je obodvouja náprava nücliva KOJ 1833, 43; Ta nücliva stvár je pa človeki jáko nevarna AI 1878, 8; kony, krava szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8
nájnǜclivejši -a -e najkoristnejši: Eta kovina [železo] je i najnüclivejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen (fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen (fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oblȃjati, -jam, -jem, vb. pf. umbellen, Cig.; pes je zdaj to, zdaj ono živinče oblajal, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oblizávati, -am, vb. impf. = oblizovati, ablecken; pes se oblizava.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče-Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddivjáti, -ȃm, vb. pf. 1) stürmend, tobend sich entfernen; — 2) aufhören zu toben, ausrasen, Cig.; — 3) entwildern, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odglášati, -am, vb. impf. ad odglasiti; Töne erwidern: Rogulje Triglava Odglašajo šum, Vod. (Pes.); — o. se, wiederhallen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odjȗga, f. das Thauwetter, Cig., Jan.; sneg se ne taja, ker ni prave odjuge, Glas.; tvoja obljuba pa zimska odjuga, Npreg.-Kres; Ti lastov'ca preljuba, Z odjugo v sleme prideš, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpítati, -pȋtam, vb. pf. fütternd aufziehen, auffüttern: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Odpitani pa precej Začnejo leči mlade, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odslobodìti -ím dov. osvoboditi, rešiti: Z-neovidjen rôk poszlani golombis sztároga trplênya odszlôbodo AI 1875, br. 1, 2; Pes je lanc nategüvao, naj bi se samo mogao odsloboditi ino vujti BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtŕgati, -tȓgam, vb. pf. weg-, abreißen; o. desko od plota; rožo o.; — abbrechen: komu kaj od plačila o.; — o. se, abreißen (intr.); gumb se mi je odtrgal; — o. se, sich losreißen; pes, ki je bil privezan, se je odtrgal; — ne morem se od doma o., ich kann nicht vom Hause loskommen, C.; — o. se vsega, sich von allem losreißen, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oglȃbati, -bam, vb. impf. ad oglobati; benagen: pes kost oglaba, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okláti, -kǫ́ljem, vb. pf. Bisswunden beibringen; pes je otroka oklal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten (fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opę́ti, -pnèm, vb. pf. ringsherum spannen: o. mrežo, Cig.; — umspannen, behängen, tapezieren, drapieren, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.); okno o., M.; stene s črnim suknom opete, Cig.; — o. (okoli sebe), umheften, umschnallen, umgürten, Cig.; Opne kaljeno sabljico, Npes.-Vod. (Pes.); — bekleiden: opne ga z lastnim oklepom, Ravn.; — opeta obleka, gespannte, enganliegende Kleidung, C.; opeto gledati, große Augen machen, C.; — o. se k čemu, na kaj, eng anhaften, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opŕtiti, -pȓtim, vb. pf. 1) = oprtati, Cig., Jan., M.; o. puško, Zv., Jurč.; — o. komu kaj, jemandem eine Last auflegen (fig.), Cig.; sam kaj o. = etwas auf seine Hörner nehmen, Cig.; — 2) mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, anhängen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; oprčen pes, ein Kettenhund, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslẹdíti, -ím, vb. pf. aufspüren, auf die Spur kommen: o. koga, Mur., Cig., Jan., Mik., Levst. (Zb. sp.); pes zverjačino išče in osledi, Hip. (Orb.); o. zlato žilo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ǫ̑st, -ȋ, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostrẹ́kəł, -kla, adj. 1) starr, Guts.; — 2) Vorwürfe nicht beachtend: o. človek, Kor.-C.; — bösartig, Guts., Jarn.; o. pes, C.; — prim. strčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostroglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Bes.; — = sveder, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osvę́tən, -tna, adj. 1) feierlich: osvetna prisega, C.; — 2) Rache-: osvę̑tni vihar, Vod. (Pes.); — prim. osveta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oščívati, -am, vb. impf. ad oscati; 1) bepissen, Cig.; pes oščiva ogle, BlKr.; — 2) o. se, harnen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.-M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; (nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.-Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.-C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovčár -a m ovčar: Ovcsár KAJ 1870, 136; ovčárski pes pa ovčárom jáko nüclivi AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovčárski, adj. Schäfer-; ovčarski pes, der Schäferhund.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovčárski -a -o prid. ovčarski: ovčárski pes pa ovčárom jáko nüclivi AI 1878, 8; Podoben je velkomi ovčárskomi psovi AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.-C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf (phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.-M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.-Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pas2 gl. pes ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pašen prid., F3, compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle; pastus, -a, -um, paſhen, popaſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ̑než, m. das Schäumen, C.; — der Schaum: p. na juhi, C.; pes je poln peneža, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pès psà m pes: pesz, medved (z-zobmi) grizé KAJ 1870, 10; njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8; Vörnost psa k svojemi gospodi je velika AI 1878, 8; Podoben je velkomi ovčárskomi psovi AI 1878, 9; Czaszar nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; ali svojga psa domá nehao AI 1878, 8; Vinej pa bodo pſzi i czomprniczke KŠ 1771, 808; Psi té beteg náj hitrej dobijo AI 1878, 8; Oszlôbodi szamoszt mojo od pész TA 1848, 17; Vu Siberiji jeste eden plemen psov AI 1878, 8; Ne dájte to ſzvéto pſzom KŠ 1771, 21; Glédajte pſze KŠ 1771, 596; pošlejo pse jazbičare AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pes m, F19, anubis, pes; canis, pès, pſiza; catenarius, en peṡ na ketinah ẛa varovanîe; extrarius canis, en neṡnan pes; latrare, lajati kakòr pſy; latratus, -a, -um, na kateriga psy lajajo; rivalis, -lis, raven lubi, dvá pṡá ṡa eno kuſt; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe; venaticus canis, pes ṡa lou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pes sam. m ♦ P: 22 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pəsə̀c, -scà, m. dem. pes; 1) ein kleiner Hund; — 2) der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pəsə̀k 2., -skà, m. dem. pes, das Hündchen; pésək, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pəsìč, -íča, m. dem. pes, = psič, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plavár -a m koder, pes: Najle'zê sze vcsi plavár (pudli) KAJ 1870, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plèsk, interj. platz! patsch! Cig., C.; Plesk! na! jo 'maš? imaš jo! Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plẹ́ša 1., f. eine kahle Stelle: die Glatze; veliko plešo imeti; plešo si delati, sich Sorgen machen, C.; — die Tonsur des Priesters, C.; — eine kahle, leere Bodenfläche, Cig., C., Vod. (Pes.); eine ungeackert gelassene Stelle im Felde, C., Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pljȗnkati, -am, vb. impf. schwanken (von einer Flüssigkeit in einem Gefäße), fluctuieren, Wellen schlagen, Cig., Jan.; — schlappen: pes pljunka in žre, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plóditi -im nedov. poditi, preganjati: tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.-Mik.; pes se podhuli, ogr.-C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; (nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podsúti,* -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) darunter schütten, Cig.; — p. se, darunten einstürzen: zemlja se pod kom podsuje, Cig.; — 2) in Schutt begraben, verstürzen, Cig.; Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern; Polepšaj tud' mene, (cvetka) Obrala te bom, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polhrta –, hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) messen; visieren, V.-Cig.; p. na oči, das Augenmaß nehmen; p. komu kako oblačilo, jemandem das Maß zu einem Kleidungsstück nehmen; p. si kako oblačilo, ein Kleid anprobieren; hlače komu p., jemandem Schläge auf den Hinteren geben, BlKr.-M.; = beschädigen, verletzen: beži, da ti junec (pes) hlač ne pomeri! Z., Gor.; — 2) das Geschoss richten, zielen; p. s puško; pomeril je in ustrelil; v koga, na koga, kam p.; — p. jo kam, irgendwohin den Weg einschlagen, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomladováti, -ȗjem, vb. impf. den Frühling zubringen, Z., SlN.; den Frühling genießen, feiern: kos, drozeg, — jaglec in pljučnik, vse je pomladovalo, Let.; Kaj ne? bi pomladovali? Hruš'co do hruš'ce zmajali? Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomnováti, -ȗjem, vb. impf. = pomneti: Koder, Dragan, boš popotoval, Povsod mene pomnoval, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popádən, -dna, adj. 1) = popadljiv, der gerne anfällt, bissig, Cig.; p. pes, C.; — 2) Angriffs-, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poprȃvdən, -dna, adj. berechtigt, rechtmäßig; popravdne starine, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.-Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče-Erj. (Torb.); — abheben (z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen (z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.-Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potépsti, -tépem, vb. pf. 1) verschleudern, verthun; — p. se, verschleudert werden, verloren gehen; vse premoženje se je nekako poteplo; — 2) ein wenig schlagen: s šibo tega in onega vola malo p., Jurč.; — 3) p. se, = iti na potep, vagabundierend sich irgendwohin begeben, ausstreichen, Cig., Levst. (Rok.); potepen, landläufig, landstreicherisch, Jan.; potepeno pismo dobiti, den Laufpass bekommen, fortgewiesen werden, Cig., Jan., Dol.; — 4) potepeno, beschämt, C.; p. oditi, mit Schande abziehen, Cig.; potepeno priti (kakor pes, ki je bil tepen), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potíti 2., -ím, vb. impf. 1) schwitzen machen, Jan.; Z benetskega morja Jug čelo poti, Vod. (Pes.); — nav. p. se, schwitzen; p. se za kaj, sich um eine Sache abmühen; — feuchten, anlaufen; okna se potijo, stena se poti; — 2) ausschwitzen: krvav pot p., Blut schwitzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povǫ̑hati, -am, vb. pf. beriechen, beschnüffeln; povohaj rožo, kako lepo diši! pes vsako reč povoha.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poznàti pòznam nedov.
1. poznati: Krivicsno oſzoudiga, I poznati nemroga BKM 1789, 71; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Ja poznam ovczé moje KŠ 1754, 132; veliko jih pa poznam ki zdihávajo KOJ 1845, 7; poznam szveta sztvoritela KAJ 1848; stampane piszke tüdi dobro poznam KAJ 1870, 6; i Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; i niſcse ne pozna ſziná, nego Ocsa KŠ 1771, 37; vszákoga po iméni gorizapise, da ga bole pozna KOJ 1845, 7; [pes] tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Blá'zeni ſzmo, kaj poznamo, Szveta odküpitela BRM 1823, 7; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; Hrambo ne poznajo AI 1875, kaz. br. 3; i jasz bom pitao, da bom nyé porédi poznao KAJ 1870, 5; Što nebi pozno küpiče zemlé-krtovinjeke AI 1878, 10; Govorécsi: da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; Ár, da bi jo poznali, Goſzpouda té dike ne bi ráſzpili KŠ 1771, 493; Eto je te vecsni 'zitek, naj poznajo tebé ſzamoga KŠ 1754, 77; Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio, i onoga právdo, ſteroga ſzem nej poznao, dobro ſzem premetao KŠ 1754, 52; I teda nyim vadlüvao bodem, kaj ſzem váſz nigdár nej poznao KŠ 1771, 23; Vſzáki, ki grisi, ga je nej poznao KŠ 1771, 730; Liki ki ſzo me eſcse prvle zdávnya poznali KŠ 1771, 421
2. spoznati: dabi mi mogli nyegovo dobrouto poznati TF 1715, 28; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Szkoj moremo poznati, jeli je vgrejso KŠ 1754, 209; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Nyega dobro csinejnye poznajmo BKM 1789, 160; Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé, da bi ga ne poznala KŠ 1771, 255; i dáo nam je pamet, naj poznamo toga pravicsnoga KŠ 1754, 99; teliko vrejmena ſzam zvami, i nej ſzi me poznao KŠ 1771, 314; 'Znyihovoga ſzáda je poznate KŠ 1771, 22; Vetom poznajte Düh Bo'zi KŠ 1771, 732
3. spolno občevati: kakda bode tou, geto mo'zá ne poznam KŠ 1771, 163
poznàti se pòznam se spoznati se: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131
poznajóuči -a -e poznavajoč: Wladislav I. poznajoucsi Hunyadia vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56
pòznavši -a -e ko je spoznal: I poznavſi Petrov gláſz, od radoſzti je nej odprla vráta KŠ 1771, 379
poznáni -a -o
1. poznan, znan: kak verne Tvoje, Z-sterimi ſzem tü poznan bio BRM 1823, 25; Te sztári Peti je od vszêh lüdi poznan KAJ 1870, 55; od etoga czajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; Poznana i hasnovita hižna stvár AI 1878, 24; Ešče so poznani plemeni AI 1878, 8
2. ki še ni spolno občevala: I nyé Devſztvo czejlo oſzta, Od mo'zá nej je poznana BKM 1789, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prȃskati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

precvíliti, -im, vb. pf. durchwinseln; pes je vso noč precvilil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prečȋvkati, -am, vb. pf. durchpiepen; cel dan p., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predpọ́stariš, adv. von Alters her: Po rodu ti mene Predpostariš znaš, Vod. (Pes.); — prim. postariš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predrožíti, -ím, vb. pf. 1) mittelst der Fährstange (drog) in einem Fahrzeug über ein Wasser fahren, überführen, Jan., Cig.; Le na noge, vstanite! Nas prek Save predrožite! Npes.-Vod. (Pes.); — reko p., über den Fluss setzen, C.; — 2) = prebosti, C.; Le srednjo (glavo) glej mu predrožit', Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premȃg, m. = premaga, Ravn.-Valj. (Rad); Mu vselej gotov je premag, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premésti 1., -métem, vb. pf. 1) durchfegen, Cig.; vse kote p., Vod.; Rad plešem okrogle, S petama glas dajem, Premetem vse ogle, V dva cepa se majem, Vod. (Pes.); — 2) von neuem kehren: slabo pometene sobe je treba p.; — 3) überlisten, Guts.-Cig., Jan.; — 4) — premeten, durchtrieben, schlau, pfiffig, raffiniert, (fig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepelica ž, F6, coturnicarius canis, peṡ ẛa prepelize; coturniceps, kateri prepelize lovi; coturnix, prepeliza; prepeliza, coturnix; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz, ena neṡnana tyza, tem povodnim kokuſhym podobna. Sap:16; ortyx, -gis, ena prepeliza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepelíčar -a m prepeličar: Lovski pes i ftičar, ali prepeličar je lovcom jáko nüclivi AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepròst, -prósta, adj. einfach, schlicht; preprosto ljudstvo, gemeines Volk, Cv.; preprosto selišče, Jurč.; — einfältig, Meg., Alas., Dict., Mur., Jan.; tako preprosti in nepametni, Dalm.; Vse prehitro, ve preproste, Še opadle na tla boste, Vod. (Pes.); (prẹ́prost, Dict., Kast., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., préprost, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

presȋlež, m. der Tyrann, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preudobíti, -ím, vb. pf. erobernd wegnehmen: Dežele njemu prevdobi, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevzę̑tka, f. = prevzetnica, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — (pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pri predl. z mest.
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prijȃznica, f. die Holdin, Mur.; prijaznice, die Grazien, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pripəskáti se, -ȃm se, vb. pf. = zarotiti se rekoč: naj sem pes, ako —, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prisẹ́dati, -am, vb. impf. ad prisesti; 1) sich dazusetzen; — 2) = presedati, anekeln: ta jed človeku priseda, diese Speise wird einem im Halse lang, Cig.; priseda mi kaj, es ist mir etwas unangenehm, ungelegen, C.; Ga 'mam, da ti prisedal bo, Vod. (Pes.); (presedal, Vod. [Rok.]); priseda me (mi?), es ängstigt mich, Zilj.-Jarn. (Rok.); (prim. hs. prisjedati, im Munde stecken bleiben).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritépsti, -tépem, vb. pf. 1) mit Schlägen herantreiben; — 2) p. se, vagierend kommen; Bog ve, odkod se je ta človek, ta pes pritepel! — pritepen, hergelaufen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritrúditi, -trȗdim, vb. pf. p. si kaj, sich mit Mühe etwas erwerben, erringen, Cig. (T.); Deli med učence Pritrujene vence Brščena pomlad, Vod. (Pes.); mit Mühe gewinnen: p. pravde, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.-C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.-Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prvíčən, -čna, 1) adj. Erstlings-, Trub., Dalm.; prvȋčni kruh, Dalm.; — 2) pȓvičən, ursprünglich: Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

psica ž, F3, canis, pès, pſiza; canis catulit, pſiza ſe goni; foeta canis, breja pſiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

psìč, psíča, m. dem. pes; das Hündchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.-C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.-Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.-Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

radǜvanje -a s veselje: Vigadozás; radüvanye, veszeljé KOJ 1833, 182; To gresno radüvanye Pa moke priprávi BRM 1823, 133; njegov pes na to z radüvanjom svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razmétati 2., -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rę̑d, -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rę́nčati, -ím, vb. impf. knurren; brummen; pes renči; tudi o človeku: kaj zmerom renčiš!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.-Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.-Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúnjast, adj. zottig, zerzaust, Habd.-Mik.; r. človek, r. pes, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúnjav, adj. 1) zottig, zerzaust, Z.; r. človek, r. pes, BlKr.; — rauh: r. papir, Jan.; — 2) narbig im Gesicht, M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rzgáti, -ȃm, vb. impf. wiehern: Po konjski rzga, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ságati, -am, vb. impf. 1) züngeln (o kači, o plamenu), Fr.-C.; — 2) heftig und schnell athmen: pes saga ("saha"), Gor.; — (nam. segati? C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

samooblȃstvọ, n. die Selbstherrschaft, die souveräne Macht, Nov.-C., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

samosvójnost, f. die Selbständigkeit, Cig. (T.), C.; s. izgubiti, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sàmošen -šna -o prid.
1. nezložen, samostojen: Kelkoféle szo vküpglászniczke szamosni KOJ 1833, 3; 1. Szamosni, kak: b, c AIN 1876, 6
2. samoten: tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sámski, adj. ledig: s. biti, Junggeselle sein, Cig.; samski stan, der ehelose Stand; samskega stanu, ledig; Oj samski stan, Veseli dan! Npes.-Vod. (Pes.); samska postelja, ein einspänniges, einschläferiges Bett, V.-Cig.; — samski (adv.), unvermählt: s. živeti, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȃmši, adv. allein, einzeln, einsam, Cig., Jan.; Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Vod. (Pes.); s. hoditi, Z.; na samši in skrivaj, allein und heimlich, Cig., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

saní -í ž mn. sani: Szány; szani KOJ 1833, 172; On [pes] vláči v Siberiji sani AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče-Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

səstrádati, -am, vb. pf. = izstradati, abhungern: sestradan kakor pes, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.-Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Sibérija -e ž Sibirija: Pes vláči v Siberiji sani AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȋlež, m. der Gewaltthätige, der Tyrann, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sinǫ̑vlja, f. 1) die Schwiegertochter, V.-Cig., Jan.; Tastu sinovlja bom, Vod. (Pes.); — 2) = sinova hči, vnuka, Vod. sp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge (min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sklȃnjati 2., -am, vb. impf. ad 3. skloniti, (-im); emporrichten: s. se, sich aufrichten, sich in die Höhe richten, Cig.; Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.); — (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sklèn 1., sklę́na, m. 1) die Verbindung, das Band (fig.): prirojeni sklen deteta z materjo, Vod. (Bab.); die Vereinigung: Da sebi prisega Svet vekoma sklen, Vod. (Pes.); — 2) der Paragraph, ogr.-Valj. (Rad); — (iz skleniti napačno narejeno).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.-Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.-Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slȃbəc, -bca, m. der Schwächling, V.-Cig., Jan., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slábovəc, -vca, m. = slabež: Kar smo mi brambovci, Več nismo slabovci, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sladȋvka, f. ein Weib von süßen Worten, eine Schmeichlerin: Sladivka spačena, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slávčica, f. dem. slavka; das Nachtigallweibchen, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slẹ́dən, -dna, adj. Spür-: slẹ̑dni pes, der Spürhund, Trub.; valpet je vohal okolo hiše, kakor sledni pes, Jurč.; — gerne herumstöbernd, Savinska dol.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slednik m pes slednik: bom ſturil kakor slednik im. ed., katiri po ſledi tezhe, dokler saiza najde (V, 241)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sǫ́dij, m. = sodnik, Tolm.-Erj. (Torb.); pred sod'ja, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spẹ́niti 2., -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, Z.; s. se, aufschäumen, zerschäumen, Cig.; Spenjen'ga 'zvirka Puh in hlap, Vod. (Pes.); — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.-Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.-Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; (hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče-Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.-Cig.; (splav f. Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spomę̑n, m. = spomin: Po kratki ločitvi tolažen spomen! Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spuščen del., F10, ceſsatus, isrozhen, ſpuszhen, ẛapuszhen; demiſsus, -a, -um, doli ſpuṡzhen, niṡku poſtavlen, niṡek, pohleven; dimiſsus, -a, -um, odſlán, ſpuṡzhen; emiſsus, -a, -um, ſpuṡzhen, odreiſhen; immiſsus, -a, -um, ſpuṡzhen, notor poſtavlen, ali ſpuṡzhen; immiſsus canis cervis, ſpuṡzhen pes nad jelene; omiſsus, -a, -um, vun ſpuszhen, ṡamuden; permiſsus, -a, -um, popuṡzhen, ṡpuṡzhen, puṡzhen; relaxus, -a, -um, odvèṡan, vun ſpuṡzhen, odlédihan, reſhirjen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stéči 3., stéčem, vb. pf. 1) zu laufen anfangen; tat je stekel, der Dieb hat Reißaus genommen, Z.; na ono stran s., hinüberlaufen, Cig.; resnico reci, pa steci! Z.; — zibel rokodelstva je stekla na teh tleh, nk.; — 2) wüthend werden; pes je stekel; — 3) schwellend entstehen: velika bula mu steče, Jsvkr.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); debela bunka ji je stekla ("iztekla") na čelu, LjZv.; — (nam. vzt-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stę́kəł, stékla, adj. wüthend; s. pes; — prim. 3. steči 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stəkníti 1., -táknem, vb. pf. (Angestecktes) herunternehmen, Cig., Jan.; prstan s., Cig.; plašč s klina s., BlKr.-M.; s. se, sich losmachen: pes se je steknil, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stǫ́čən, -čna, adj. 1) = stekel: s. pes, Habd.-Mik.; — 2) muthwillig, Z., C.; — (nam. vzt-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stǫ̑čnik, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = stočnjak 2), C.; — prim. stočen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stǫ̑čnjak, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = razsajač, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah (unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strẹlíti, -ím, vb. pf. einen Schuss thun, Feuer geben, schießen; s. za kom, jemandem nachschießen, Jan.; hočem k njega strani tri strele streliti, Dalm.; Napne, streli, vsadi mi Sred' jeter svojo p'šico, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strèn, m. die Vereinigung: Dat' roke si v stren, Vod. (Pes.); (iz "strniti" napačno narejena beseda).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.-Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

táca 2., f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.-Mariborska ok.-C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.-DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.-C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.-Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tèle telèta s, mn. tèoci télec tele: Teleta kejp ſzo zlejjali KŠ 1754, 9; ta drüga ſztvár je priſzpodobna bila kteleti KŠ 1771, 774; I prineſzte to krmleno tele KŠ 1771, 223; teda polo'sijo na oltár teoce KOJ 1845, 129; Niti po krvi kozlouv i télecz KOJ 1845, 685; Mesárski pes šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8; pren. Jehu kráo ali te zláte téocze je dönok obdr'ſao KM 1796, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

topȋrka, f. = topir, netopir, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

troják, m. 1) das Dreikreuzerstück, Cig., Jan., Let.; — 2) pl. trojaki, der Dreifaltigkeitssonntag, C.; — Pfingsten, Cig., kajk.-Valj. (Rad); ("trejači" = "vinkušti", Dalm. [Reg.]); — (Noč Trojaka mlahno vlažna [o velikem travnu], Žito, vino, preja pražnja, Vod. [Pes.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

túlen -a m tjulenj: Tulen ali morski pes AI 1878, 20; X. re. Tuleni AI 1878, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

túliti 1., -im, vb. impf. 1) heulen, volk, pes tuli; — 2) auf einem Horne blasen, düten, Dol.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.-Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.-Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.-Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ujeti (v'jeti) dov., F9, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; callidate virum capere, ſhegavu eniga moṡhá vjeti, ga prequantati; captare, loviti, vjeti; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; illaqueare, ṡadergniti, v'ṡadergo vjeti; intercipere, na pooti vjeti, vṡèti; laqueare, tudi v'ṡadergo v'jeti; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

úmnost, f. 1) die Verständigkeit, die Intelligenz; — 2) = umetnost, die Kunst, Mur.; pevska u., Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

usápiti, -im, vb. pf. den Athem benehmen: pes zajca usapi, Str.; (fig.) zum Schweigen bringen, Zv.; — u. se, den Athem verlieren, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uš ž, F6, pediculosus, -a, -um, vuſhiu, polhen vushy; pediculus, -li, vúsh; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; pituotaria, -ae, je ena ſorta teloga ṡeliṡzha, je dobra ṡa vuſhy; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.-C.; — 3) sich erbrechen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

varjǜvati -ǜjem nedov. varovati: Pes On čuva na hižo, varjüje čredo AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

varovanje s, F3, catenarius, en peṡ na ketinah ſa varovanîe; custodia, -ae, vahta, ſtraṡha, varovanîe, skramba; tuitio, -onis, branenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vẹveričnják, m. pes veveričnjak, der Eichhornfänger, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.-M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vgrìznoti -em dov. ugrizniti: vgrizne ga katsa KŠ 1754, 62; liki ſtirova moka, gda csloveka vgrizne KŠ 1771, 782; Či zbesni pes človeka vgrizne AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vižel m, F2, canis sagax, ſlednyk, viẛhil; venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali hert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vkǜpepobràti -berém dov. zbrati: pes je vso svojo moč vküpepôbrao BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vláčiti -im nedov. vlačiti, vleči: Pes vláči v Siberiji sani AI 1878, 7; Saulus, ka bi nyé zvézane vlácso v Jeru'sálem KM 1796, 124; pren. vlácſim ládjo mojega tejla KM 1783, 183; i oni váſz vlácsijo na právde KŠ 1771, 748; Ni od tébe vrág vlácso bodte BKM 1789, 452
vláčiti se -im se vlačiti se: rust Da Sze nevlácsi po dvori KAJ 1870, 76; pren. Vszepovszéd sze vlácsijo kurve KOJ 1845, 69; sze z-mo'skim po krcsmáj nebi vlácsila KOJ 1845, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; (pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen (fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vnòžina -e ž
1. množina, veliko število: Sokaság; vno'sina KOJ 1833, 172; kako koli mi za vnoſina greihov volo nemoremo TF 1715, 36; pokeidob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; Lübézen zakriva vno'zina grejhov KŠ 1754, 58; Od vno'zina grejhov Jezus je ſcse zakriti BKM 1789, 22; razplôdi je za volo vno'zine zlocsasztnoszti nyihove TA 1848, 5; I tou csinécſi veliko vno'zino rib ſzo vnyega záprli KŠ 1771, 179; Goszpodne Bo'se, ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa pripelao KM 1783, 90; Herodes Vno'zino lejpe deczé pomouro BKM 1789, 58; Ne gledáj nad ſzebom grejhov vno'sino SŠ 1796, 69; Nego szini poroucsi vno'sino pejnez KOJ 1848, 32; plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; ár je nej vu vno'zini nikoga 'zitek nyegov KŠ 1754, 62; Po vno'sini tvoje ſzmilenoszti KM 1783, 9; v-nezmernoj vno'sini ide zPannonie KOJ 1848, 3; v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; Da sze vno'zine pá kre tébe vküp szprávijo TA 1848, 6
2. množica: Ta vno'ſina ſze je csüdivala KM 1796, 118; Te vno'zine pa ti vörvajoucsi je bilou edno ſzrczé KŠ 1771, 353; Czaszar sze vno'sine zboji KOJ 1848, 9; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; i vnouga vno'zina od Galilee ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109
3. slovnično število: Vküpnoimé, stero, vno'zino znamenüje AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. riechen; nič več ne voha, er hat den Geruch verloren; an etwas riechen, etwas beriechen; — schnüffeln; kaj tod vohaš? — wittern; pes zajca voha.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.-Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn-Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.-Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.-Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.-C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. (LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.-Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.-Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzdígniti, -dȋgnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. (prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzọ̑či, adv. 1) vor die Augen, vor das Angesicht, v. komu stopiti, ne upa si mi v. priti, vzhŠt., ogr.-C.; ins Gesicht, offen: v. povedati, v. komu kaj sponašati, vzhŠt., ogr.-C.; — 2) zugegen, gegenwärtig: v. biti, gegenwärtig sein, v. koga, v. komu, in Gegenwart jemandes, vzhŠt., ogr.-C.; — 3) v. s kom, jemandem gegenüber: pes v. s pastirjem sedi, da je čreda med njima, ogr.-C.; — 4) augenfällig, nach dem Anschein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj-M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj-M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

z predl.
1. z or. z: zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ino zponiznimi recsmi TF 1715, 7; zmaterinſzkim mleikom navküpe TF 1715, 6; máses zoleiom ABC 1725, A8b; koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; ako ſze ztáksim tálom SM 1747, 8; nyega je znami zmiro SM 1747, 35; naj znaſſov példov KŠ 1754, 83; zpremislávanyem KŠ 1754, 63; napunim zvami KŠ 1771, 483; je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; zsegé gucsa KŠ 1771, 337; preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; je z-dobrim opominao KM 1790, 54; náſz darüje z-vekivecsnim 'sitkom SŠ 1796, 11; zbrise ſzkuze zoucsi SŠ 1796, 5; i z-ſzadovenim drevjom zelenila KM 1796, 4; ſze z-lüdmi napunila SIZ 1807, 8; Z-verov vadlüvati BRM 1823, 2; z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z-ſzvetſzkim blágom BRM 1823, VII; more z-obrásza zemlé potünoti KOJ 1845, III; z-drasztejnyom je dokoncsano KOJ 1845, III; sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; z-'senszkami grdo delali KOJ 1848, 8; Kak z-dikov ocsé obvzétom KAJ 1848, 3; 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; presao je szpômenek nyihov 'z-nyimi TA 1848, 7; z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; I z-'zivim vüpanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5; i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; Z-táksimi kosi jáko vrêdno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8; szamo z-ednim vüszt odpiranyem AIN 1876, 7; pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8; rešo se je li z tem AI 1878, 9; hižo zterstjom pokrije BJ 1886, 7
2. z rod. z: nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Ne ſzpozábi ſze z-radovolnoga gori prijimanya KM 1790, 64; Gda pa bom z-ſzvejta preminyávao SŠ 1796, 3; I z-'zivim vupanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5
3. z rod. iz: zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; pravicza, stera zhája zvöre SM 1747, 19; zNebéjz opet doli pride SM 1747, 13; gda gucsi lá'z z-ſzvojga laſztivnoga gucsi KŠ 1754, 95; kaj jo je nej zvöre iſzkao KŠ 1771, 469; ſztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo KŠ 1771, 339; I veſzelisze mi zszrczá BKM 1789, 16; nam je Nasoj düsi z-tejla preminouti SŠ 1796, 19; cslovecsánſzko tejlo je z-zemlá napravo KM 1796, 4; i vſza, ſtera ſzo na tom ſzvejti, z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 3; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nede z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; Sztvoriteo je nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; Ki z-sztolice more vö KOJ 1845, 9; Álmos z-szega vogerszkoga národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; I düsno vêszt nyegvo zbüdjáva 'Z-nyé pogübelnoga támna KAJ 1848, 3; Dicso bom Goszpodna z czêloga szrczá TA 1848, 7; z-jarp tiszto vözememo AI 1875, kaz. br. 8; Kakda sze moro z-vecs szillab recsi razdeliti AIN 1876, 7; Z volovski kož se delajo podplati AI 1878, 15; je Ferkeci pisanye zrôk skübno BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zacvíliti, -im, vb. pf. zu winseln, zu quieken anfangen; — aufwinseln; pes zacvili, kadar mu na nogo stopiš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zagrozíti se, -ím se, vb. pf. = zagrezniti se: Štreno 'z roke je spustila In se v Savo zagrozila, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zahrípati, -pam, -pljem, vb. pf. heiser zu sprechen beginnen, Z.; mit heiserer Stimme etwas sagen, SlN.; pes zahriplje (bellt heiser auf), SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaíti, zaídem, (zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.-C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.-C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.-C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zȃjčar, -rja, m. (pes) z., der Jagdhund, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaletẹ́ti se, -tím se, vb. pf. 1) einen Anlauf nehmen; z. se in skočiti črez potok; z. se za kom, jemandem nachstürzen, M.; z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losrennen, losstürzen; pes se zaleti v človeka; anrennen; z. se v zid, v vrata; — 2) irre fliegen; ptiči se zaletijo, Cig.; ptiči so se zaleteli v mreže (haben sich in das Garn verschlagen), Cig.; sich verlaufen: psi so se zaleteli (na lovu), Cig.; krogla se je zaletela, die Kugel hat sich verlaufen, Cig.; — zaletelo se mi je, es ist mir etwas in die Luftröhre gerathen o. verschossen; tudi: zaletelo mi je, vzhŠt.; — zaletelo se mi je, ich habe mich versprochen, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zalízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken heil machen, verlecken: pes si bo rano zalizal, tudi: pes se bo zalizal, BlKr.-M.; — glatt lecken; zalizan, glatt: zalizan polž, LjZv.; — zalizan denar, eine abgewetzte Münze, C., Z.; zalizan vinograd, ein unbehauen gelassener Weingarten, Vrtov. (Vin.); — 2) durch Lecken, Naschen verthun, vernaschen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zapéči, -péčem, vb. pf. 1) hineinbacken; — 2) ausbacken, hart backen; dobro zapečeno, gut ausgebacken; kup dobro zapečenih regelj, Erj. (Izb. sp.); — 3) hartleibig machen: ta jed me vselej zapeče (verstopft mich), Kras, Ip.-Erj. (Torb.); živali se zapeče (wird hartleibig), Št.; zapečen biti, hartleibig sein, keine Öffnung haben, Cig., Jan.; (pos. o živali): žival je zapečena, Kras, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); zapečeno blato, harte Excremente, Lašče-Levst. (M.); — 4) beim Backen, Braten verderben, verbacken, verbraten, Mur., Cig., Jan.; — 5) einen brennenden Schmerz verursachen; (fig.) to ga je v srce zapeklo, das that ihm in der Seele weh, Mur.; besede moje so jih zapekle, LjZv.; ta strogost ga je zapekla in razžalila, LjZv.; — 6) z. v lica = zardeti, roth werden, Cig., Jan.; V lice zapekla sem, Vod. (Pes.); kako je v lice zapekla! Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaprašíti, -ím, vb. pf. 1) mit Staub bedecken, einstäuben, bestäuben; z. se, sich mit Staub bedecken, staubig werden; obleka se je zaprašila; vse je zaprašeno po sobi; — 2) (Staub aufwirbelnd) enteilen, entrennen: (Lambergar) Mi zdaj iz dvora zapraši, Npes.-Vod. (Pes.); — z. se, aufstäuben (intr.), Cig.; zaprašilo se je, eine Staubwolke erhob sich; — z. se, losfahren, losstürzen: z. se proti komu, v koga, Cig.; pes se v mačka zapraši, Gor., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zarę́nčati, -ím, vb. pf. zu knurren anfangen; aufknurren; pes je zarenčal; z. nad kom, na koga, jemanden anknurren, anbrummen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaslẹdíti, -ím, vb. pf. auf die Spur kommen, ausspüren; pes zajca zasledi; — darauf kommen, ausfindig machen, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zatȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zatočiti; 1) rollen machen, Cig.; Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače, (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) = verfüllen; vino z., Navr. (Let.); — 3) z. se, sich abrunden: zelje se ne zatače, das Kraut bildet keine Köpfe, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavijáča, f. 1) eine Art Kopftuch, Notr.; eine einfache leinene Kopfhaube, Cig., C., Gor.; — das Umhängtuch, C.; — 2) etwas zum Einwickeln Dienendes: zavijače delati iz časnikov, Cv.; — (v uganki:) Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače (= pismo), Vod. (Pes.); — 3) eine Art Mehlspeise, C.; = povitica, BlKr.-Let.; — 4) der Wirbel auf dem Kopfe, Mik.; — 5) die Verdrehung, Z., SlN.; — = zvijača, die List, Mur., C.; zapeljati koga s prazno zavijačo, Jap. (Sv. p.); pri pravdah zavijače delati, Vod. (Izb. sp.); — 6) die Labyrinthkoralle (maeandrina), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavíjati 2., -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavmàn, adv. vergebens, umsonst, Meg., Dict., Guts.-Cig., Jan., C.; zato je zavman, kar jaz govorim, Dalm.; Zavman pa vsi se slinijo, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavǫ̑hati, -am, vb. pf. mittelst des Geruches wahrnehmen, erspüren, aufwittern; pes je zajca zavohal; (pren., preprosto) z. kaj, hinter etwas kommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavŕčati, -ím, vb. pf. aufknurren: pes, medved zavrči, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zazelenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu grünen anfangen; Pomlad je zazelenela, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zbesnénje -a s besnost: Pes je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevaren AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zbèsnoti -ém dov. zbesneti, pobesneti: pszi naszlêdnye nisteri i zlêhka zbesznêjo KAJ 1870, 40; Franczúzi pa, kak dabi zbesznili, szo vesz réd szprevrgli KOJ 1848, 116; Ali tecsász szo tudi Franczúzi na teliko zbeszneli KOJ 1848, 118
zbèsnjeni tudi zbéseni tudi zbéjsnjeni -a -o zbesnel, pobesnel: Či zbeseni pes človeka vgrizne AI 1878, 8; necslovejsztva, poulek steroga szo zbesznyeni Vogrinje Petri ocsi vöszpehnoli KOJ 1848, 18; nego pri Temesvári nad té zbesznyene pávre vdári KOJ 1848, 71; farar po pavréj mláti, tej ga pa zbejsznyeni primejo KOJ (1914), 139

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zblebetúljiti, -ȗljim, vb. pf. zum geschwätzigen Weibe machen, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.-M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zigrávati, -am, vb. impf. umherspringen, scherzen (o živalih), V.-Cig.; sich schnell hin und her bewegen: Pod vrhom rib'ce plavajo, Vse žive mi zigravajo, Npes.-Vod. (Pes.); tudi z. se: bliski se zigravajo po nebu, Zv.; — (nam. vzi-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zlatę́nka, f. eine gelbe Blume: Na vrtu se pleza Zlatenka, cvete, Vod. (Pes.); — die Butterblume (caltha palustris), Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zŕkəłce, n. dem. zrklo 2): Ji zrkelce ugasne, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.-Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.-C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.