pest ž, F
8,
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi,
s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
manipulus, -li, ena polna
pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
mannalis, -le, ena polna
pèſt, kar ſe more s'rokó, ali
s'peſtjó popaſti;
merges, -tis, ena
pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh;
pugnus, -ni, ena
pèſt;
pyrum volemum, ena kakòr
pèſt debela hruṡhka;
venire in manus, v'pèſt priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snop m, F
4,
fascis, -cis, ena butoriza, ali puſhel:
ſnop;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en
ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
merges, -tis, ena pèſt klaſjá,
ſnop, ali kopizh;
myrophyllum, -li, enu ṡeliṡzhe, en
ſnóp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hruška ž, F
15,
colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk,
hruſhik, pogazhe,
etc:; cruda pyra, ſrove
hruṡhke;
crustumium, ardezhkaſte hruṡhke;
cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe;
elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena
hruſhka;
hordeacium, muṡhkatelize =
hruṡhke;
onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih;
pyraster, te kiſſile drobne
hruṡhke, ali liſnika;
pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád;
pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela
hruṡhka;
pyrus, -ri, ena
hruṡhka, drivú;
sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle;
tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr
hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena
hruṡhka;
vinum pyraceum, is
hruſhik vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klasje s, F
7,
arista, -ae, rèſſe na ṡhitnim
klaſju;
arista jejuna, praẛnu
klaſje;
merges, -tis, ena pèſt
klaſjà, ſnop, ali kopizh;
spicatus, -a, -um, ṡhitu
v'klaſſji;
spiceus, -a, -um, is
klaſja ſturjen;
spicilegium, klaſja poberanîe;
vagina, tá koṡhiza okuli
klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kopič m, merges, -tis, ena pèſt klaſjá, ſnop, ali
kopizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
popasti1 dov., F
14,
adhibe operam, pomujai ſe,
popadi ẛa mujo;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga
popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
apprehendo, -ere, popadati,
popaſti, ẛapopaſti,ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi;
arripere, popaſti, ẛmakniti, ẛapopaſti;
capere, vṡèti, loviti,
popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti;
comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti;
cooriri, ſe povṡdigniti, poraſti, poṡkozhiti,
popaſti;
mannalis, -le, ena polna pèſt, kar ſe more s'rokó, ali s'peſtjó
popaſti;
pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè
popaſti, inu vjeti;
praehendere, popaſti;
prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti;
prendere, popaſti;
rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti,
popaſti, poglabiti, poſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati;
rapiens, ṡmakneozhi, kateri
popade, inu po ſyli prózh pela;
prim. popaden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snopič m, manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali
ſnopizh ṡhetve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
v predl., F
1130, I. s tožilnikom
commemini, ſpumnim ſe,
v'miſſel mi je perſhlu;
defigere manus, v'roke ſezhi;
hospitium praebere, v'hiſho vṡèti;
imaginari, doṡdévati, ſi
v'pamet vṡèti, meiniti;
in, v';
infractus, -us, tá poot, ali hoja
v'ſtrán;
in ordinem, v'rèd, v'rèd;
venire in manus, v'pèſt priti; II. z mestnikom
decimanus, tá deſſeti
v'verſti;
in domo, v'hiſhi;
ischias, -dis, bolezhina
v'kriṡhzih,
v'ledovjih,
v'ſtegnih, ali
v'ṡklepih;
lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják;
legisperitus, dohtar
v'poſtavi,
v'poſtavah vuzhen;
metropolis, tú imenitniſhe méſtu
u'deṡheli, poglavitu méſtu;
musicus, -ci, peiviz,
v'peitju vuzhen;
palatum, -ti, nebú
v'uſtih;
prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
žeti nedov., F
3,
adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo
ẛhèli;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe
ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
metere, ṡhèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
žetva ž, F
6,
impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti
k'ṡhetvi;
in diebus messis, obṡhetvi;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh
ṡhetve;
meſsis, -sis, ṡhetva;
meſsorius, -a, -um, kar
k'ṡhetvi ſliſhi;
sementinum pyra, hruṡhke ob
ṡhetvi ṡréle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.