pêti1 -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu;
peti [5.] maj;
hodi v peti razred;
sedeti v peti vrsti;
cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h
● peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.:, star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti2 pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela;
zibala je otroka in mu pela;
glasno, veselo, žalostno peti;
poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja;
učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba;
nikar mi več ne poj;
lepo poješ, vendar te ne bom poslušal;
vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči;
slavček je pel vso noč;
vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo;
strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenjapojóč -a -e:
njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal
pét -a -o:
pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti pôjem nedov. pój -te tudi pôj -te, -óč; pél -a, pét, pét -a; pétje; (pèt/pét) (ẹ́ ó) komu kaj ~ otroku uspavanko; neknj. ljud. ~ čez |z višjim glasom spremljati melodijo|; prakt.sp. ~ naprej |peti vodilno melodijo|; poud. V gozdu je pela sekira |so sekali|; poud. peti o čem veliko ~ ~ ljubezni |pesniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavov pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti1 pôjem
nedov.1.
kaj izražati, posredovati določeno besedilo z oblikovanjem tonov, melodije z govornimi organiSINONIMI:
prepevati,
ekspr. brundati,
slabš. dudlati,
star. krožiti,
slabš. kruliti,
star. pevati,
ekspr. pobrundavati,
otr. pojčkati,
star. popevati,
ekspr. rezati,
nar. spevati,
ekspr. ubirati,
neknj. pog. žingati,
ekspr. žvrgoleti 2.
glasbeno se izražati z glasom 3.
oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024
pêti2 -a -o
štev.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024
péti Frazemi s sestavino péti:
péti hválo kómu/čému,
péti kómu levíte,
péti rigoléto,
péti stáro pésem,
soldáški bóben pôje,
šíba nôvo mášo póje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pêti Frazemi s sestavino pêti:
bíti [za] pêto koló,
kot pêto koló,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
pêta celína,
pêta kolóna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pẹ́ti1 pójem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti2 – glej pẹ̑t
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pę́ti, pnèm, vb. impf. spannen: konj kvišku pne ušesa, Levst. (Zb. sp.); (navadneje v sestavi).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti -a -o vrstil. štev. peti: Péti tauje odvézanye TF 1715, 11; Péti Soltár ABC 1725, A7b; Péti Táo KŠ 1754, 193; Péti (V.) Táo KŠ 1771, 114; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Péti tál BRM 1823, IX; Koteraje péta proſnya TF 1715, 29; Péta ABC 1725, A4a; Péta SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti1 [pẹ́ti pójem]
nedovršni glagol- peti
- v frazemu biti uresničen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti2 [pẹ́ti pnȅm]
(pneti) nedovršni glagol- stara beseda zapenjati, pritrjevati
- napenjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti3 [péti]
števnikpeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti glagolPRIMERJAJ: pet, poječ
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
peti števnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
peti štev., F
7,
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem
pètim deilam ſrebrá ṡmeſhana, meſſing. Eze:1;
nonae, -arum, tá
peti dán ſléherniga méſza v'leiti;
ordines sacri, tá
pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen;
pentecostes, -tes, tudi tá
pèti deil ſléherne rizhy;
pentigamus, moṡh
pete ṡhene;
quintanus, tá
pèti v'verſti;
quintus, -a, -um, tá
pèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti nedov., F
45,
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú
poje;
aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo
péti;
canituri habetur in Apoc.8: bodo
peili;
concinere, v'kupai
peiti, eden po drugim
peiti;
fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama
poye, de deite ṡaſpy;
gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri
pojó;
intercinere, v'meis
peiti;
poëtria, -ae, katera raime déla, ali
poje;
praecinere, naprei
peiti, tó péſſim ṡazheti;
syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú
pojó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti1 pojem nedov. peti:
druge tize vuzhe pejti nedol. ſvoje mlade tizhize ǀ Mojſter sazhne te perve Note pejti nedol. ǀ sazhne taisto neſramno peiſsem peiti nedol. ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu S. Masho pejti namen. ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje 3. ed., de vſe reſveſseli ǀ ona pak to ſtaro pejſsim poye 3. ed. ǀ Neshliſhite, KoKu lepu od veſsela poije 3. ed. ǀ lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete 2. mn. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio, piskaio, inu pojò 3. mn. ǀ Sheninu Nebeſkimu poiò 3. mn. ǀ hualo, inu zhast ſvojmu ſtuarniku poiejo 3. mn. ǀ Angeli pak veſselu pojejo 3. mn. ǀ od veſſejla vukaio, inu pojó 3. mn. ǀ kaj hudiga morio pomeniti te tize na oknah, dokler po vſyh meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè 3. mn. ǀ Vprasha Muſikonte Henricus, ſakaj nepoieio +3. mn. ǀ taisto hudizhavo pejſsim je pejl del. ed. m ǀ je peil del. ed. m kakor ta belli labut pred ſmertio ǀ de bi ob taiſti uri taiſto shaloſtno peiſſim s' Jobam nepeil +del. ed. m ǀ v'tem G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla del. ed. ž ǀ na vus glaſs ſo kakor dua Angelza zhast G: Bogu peila del. dv. m ǀ en dan ſò v' Chori pejli del. mn. m to lepo molitvo ǀ ſte klezhali, molili, zhaſt, inu hualo peili del. mn. m Odresheniku Nashimu Chriſtuſu Jesusu ǀ zhaſt, inu hualo na vus glaſs ſo, ijm pèlij del. mn. m ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli del. mn. m nyh Krajlizi ǀ zhast, inu hualo toistom ſo pely del. mn. m ǀ Ierusalemske Dekilze ſo tebi na pruti shle, inu pejle del. mn. ž ǀ zhibele ſo peile del. mn. ž v' taiſtem pani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti2 -a štev. peti:
ta zheterti Mojſeſ ta peti im. ed. m Ioſve ǀ Ta peta im. ed. ž je bila ena Mailenderza ǀ Ta pèta im. ed. ž ſapuvid Boshja prepovej. De nymash vbijati ǀ Ta peti tož. ed. m dan je bil ſtuaril tulikajn ſort rib v' vodi ǀ v'Lyſtu na korintherje v'peti mest. ed. ž poſtavi, kir ſtoij sapiſsanu ǀ NA PETO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti števnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti pojem
nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti1 posam. ♦ P: 23 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti2 štev. ♦ P: 28 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti3 glag. nedov. ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1555, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti4 [del vrstil. štev.] – ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
petiGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti ► ˈpeːtė -a -ȯ štev.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti gl.
kantati, krožiti, popevati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
dvàjseti i péti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. petindvajseti: Dvajszeti i péti (XXV.) táo KŠ 1771, 83; Dvajszeti, i péti táo KM 1796, 57, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
lepó péti -- pôjem nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pét2 -a -o (ẹ̑)péti -a -o (ẹ̑) ~a maša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
-pẹ́ti -pnȅm samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
peti najsti gl. petinajsti ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti se pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ́ ȅ) knjiž. 1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel;
molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni // premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi;
pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu 3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica;
nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko 4. ekspr. napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele
● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti se pnèm se nedov. pnì se pníte se, pnóč se; pél se -a se, pét se/pèt se; (pét se/pèt se) (ẹ́ ȅ) neobč. ~ ~ po strmih skalah vzpenjati se; poud. Pobočje se strmo ~e |dviga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
péti se pnèm se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024
pẹ́ti se – glej vzpẹ̑njati se
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
sèdemdeseti i péti -a ~ -a -o ~ -o vrstil. štev. petinsedemdeseti: oſztavo je [Abraham] bolvánſzko Kaldeo, i v-ſzedemdeſzétom, i pétom leti ſzvoje ſztaroſzti KM 1796, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
trèseti i péti -a ~ -a -o ~ -o vrstil. štev. petintridese-ti: Trészeti, i péti táo KM 1796, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.