ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
artičókin pridevnik1. ki je del artičoke 1.1 ki je iz artičoke ali vsebuje artičoko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána] gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čúft samostalnik moškega spolanavadno v množini jed iz mletega mesa, navadno v obliki kroglic in z omako SINONIMI: čufta, kofta
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čúfta samostalnik ženskega spolanavadno v množini jed iz mletega mesa, navadno v obliki kroglic in z omako SINONIMI: čuft, kofta
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
hokaído kot pridevnik [hokaído] STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
káša -e ž (á) 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo;
zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša // oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša;
sadna kaša;
krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša;
potegniti, spraviti koga iz kaše;
biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj / ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo
● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
krompír -ja m (ī) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije;
krompir ima cimo;
kopati, osipavati, saditi krompir;
lupiti krompir;
debel, droben krompir;
krompir je že kuhan;
gomolj, podoben krompirju;
krompir z belim, rumenim mesom;
boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
● pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
krompírjev -a -o prid. (ī) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj;
krompirjev grmič, list;
krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom
♦ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
léčin -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na leča 2; lečen1:
lečin pire;
lečina juha, enolončnica;
lečina solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pira ► ˈpėːra -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
piré -êja m (ẹ̑ ȇ) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire
♦ gastr. sadni pire sadna kaša; v prid. rabi: pire krompir krompirjev pire
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
piré -êja m s -em snov. (ẹ̑ ȇ) krompirjev ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
piré -êja
m gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
pirẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
piré.. tudi piré prvi del podr. zlož. (ẹ̑) pirékrompír tudi piré krompír
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pirékrompír -ja tudi piré krompír ~ -ja m s -em snov. (ẹ̑í; ẹ̑ȋ) krompirjev pire
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Pisanje imen jedi: šolski jedilnik
Vsak teden lektoriram šolski jedilnik. Bi morda lahko zapisali nekaj primerov, kako pisati določene jedi. Kako pišem Beef Stroganoff ali Cordon Bleu? Citatno?
Kaj pa primeri pašta fižol, haše omaka? S kakršnimikoli vezaji? Kam bi človek lahko te stvari pogledal? Na kulinarika.net najbrž ne ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Poimenovanje sadja: »naši« ali »nashi«Sprašujem o sadju, ki je podoben hruški. Kako se v slovenščini pravilno reče temu sadju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Pridevnik iz besede »tartuf«Ali bi bil pravilen pridevnik za nekaj, kar se nanaša na tartufe, tartufen, tartufni? Primer iz gastronomije bi bil tartufna krema, krema, katere glavna sestavina so tartufi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
princéska SSKJ² samostalnik ženskega spolanavadno v množini pecivo iz pečenega kuhanega testa z gostim smetanastim nadevom med dvema polovičkama
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Sklanjanje moških imen na -e: »Dante«
Kako se sklanja ime Dante?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Sta »kraj« in »kotiček« pojem ali stvar?Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr] 1. kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus 1.1. korenika te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode,
kàj ne píje vôde,
kalíti vôdo [kómu],
kot ôgenj in vôda,
kot puščáva vôde,
kot ríba v vôdi,
krí ni vôda,
napeljáti vôdo na svój mlín,
ne kròp ne vôda,
nosíti vôdo v Sávo,
ob krúhu in vôdi,
obrníti vôdo na svój mlín,
pásti v vôdo,
peljáti kóga žéjnega čez vôdo,
píti víno kot vôdo,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba v vôdi,
postíti se ob krúhu in vôdi,
potrebováti kàj kot Sahára vôdo,
potrebováti kàj kot puščáva vôdo,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
precéj vôde bo šè pretêklo,
precéj vôde je [žé] pretêklo,
prepeljáti kóga žéjnega čez vódo,
ráca na vôdi,
raztápljati se kot sládkor v vôdi,
[sàj] ne gorí vôda,
skalíti vôdo [kómu],
skočíti v vôdo,
speljáti vôdo na svój mlín,
speljeváti vôdo na svój mlín,
[tám] za devêtimi gorámi [in vodámi],
tíha vôda,
topíti se kot sládkor v vôdi,
trésti se kot šíba [na vôdi],
utopíti kóga v žlíci vôde,
[vèndar] ne gorí vôda,
vihár v kozárcu vôde,
vôda na mlín kóga,
vôda têče kómu v gŕlo,
v rešêtu vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo zajémati,
zaíti v nevárne vôde,
zdràv kot ríba [v vôdi],
znájti se kot ríba v vôdi,
znájti se v nevárnih vôdah,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno] 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.