absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

angšter -tra*/-ja* (angštr, angstr°) samostalnik moškega spola
čebulasta posoda za pitje z dolgim ozkim vratom
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’
bidón samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brezméren -rna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~o pitje; neobč. ~o hrepenenje neizmerno
brezmérnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cúcelj -clja m (ú)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cucelj ► ˈcucėl’ -cl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje] STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čáša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ šport. tek čez drn in strn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čmrkanje ► čˈmr̥kan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čútara čútare samostalnik ženskega spola [čútara] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. čùtura iz tur. çotra ‛majhna lesena posoda za vodo’, morda iz gr. kotýlē ‛lonček, kozarec’ - več ...
dȃr darȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

desen1 -snega (desan, desen) posamostaljeno
v zvezi na desen/desni/desno izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: na desno, desno
FREKVENCA: 46 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dietológ dietológa samostalnik moškega spola [dijetolók dijetológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologe iz ↑dietologija
dopíti -píjem dov. (í) star.
1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal
2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

druže -eta samostalnik srednjega spola
oseba v odnosu do osebe nasprotnega spola, s katero živi skupno življenje; SODOBNA USTREZNICA: drug, družica
FREKVENCA: 25 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dúda1 -e ž (ȗ)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dúda -e ž
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanjepojmovnik
SINONIMI:
cucelj, knj.izroč. cucalo, ekspr. cuceljček, otr. dudica, otr. dudka, ekspr. dudlja, knj.izroč. moslja, zastar. sesek
GLEJ ŠE: hraniti2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dvor -a samostalnik moškega spola
1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃjfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grenak -nka prid. 1. grenek: grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten: ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hajdúčni -a -o prid. biriški, razbojniški: Bougso hráno ali pitjé od goszpodára terjati, je hajdúcsno grobjánsztvo KOJ 1845, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jédenje -a s (ẹ́)
glagolnik od jesti: pretirano jedenje in pitje; potreba po jedenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jesih -a (esih, jesih) samostalnik moškega spola
tekočina kislega okusa iz vina ali druge alkoholne pijače, ki se uporablja za pitje ali kot začimba; SODOBNA USTREZNICA: kis
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kako je prav: »škoduje« ali »škodi«

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kamélja gŕba -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kapníca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȋbla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kombúča kombúče; tudi kombúša samostalnik ženskega spola [kombúča] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kombucha iz jap. konbucha, iz < kombu ‛vrsta morske alge’ + ↑čaj
kopálna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kozárček -čka m
kozarec manjše velikosti, navadno za pitje pijač, ki se uživajo v manjših količinahpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. čašica, knj.izroč. čaška, neknj. pog. glažek
GLEJ ŠE SINONIM: kozarec
GLEJ ŠE: spiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kozárec -rca m (ȃ)
1. majhna, navadno steklena posoda za pitje: naliti kozarec; prijel je (za) kozarec in pil; poln kozarec; žvenketanje kozarcev / kozarec mleka, vina, vode
// vsebina kozarca: izpiti kozarec do dna
// ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača: povabil ga je na kozarec
2. (večja) steklena posoda za shranjevanje živil: kozarce hermetično zapreti; vložiti sadje v kozarce; kozarec marmelade / navadni, patentni kozarci; kozarci za vlaganje
● ekspr. kozarca se ne brani rad ima alkoholno pijačo; vznes. dvigniti kozarec nazdraviti; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. zvrniti kozarec izpiti brez oddiha; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kozárec -rca m
majhna, navadno steklena posoda za pitjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. čaša, neknj. pog. glaž, neknj. pog. glažek, ekspr. kozarček, nar. krožica, star. kupa, ekspr. kupica
GLEJ ŠE: opiti se, pijančevati, spiti, podstavek, podstavek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kozárec Frazemi s sestavino kozárec:
izprázniti kozárec, prázniti kozárce, [(pre)globôko] poglédati v kozárec, vihár v kozárcu vôde, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krčmarišče [krčmaríšče] samostalnik srednjega spola

mesto na prostem za pitje in druženje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda, bléd kot kréda, dajáti na krédo, dáti na krédo, dobíti na krédo, kupíti na krédo, kupovánje na krédo, kupováti na krédo, na krédo, nakúp na krédo, píti na krédo, pítje na krédo, na kredo, prodája na krédo, prodáti na krédo, zapisáti kàj s krédo v dímnik, živéti na krédo, življênje na krédo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kupa [kúpa] samostalnik ženskega spola

posoda za pitje; kozarec; kupa

PRIMERJAJ: kupica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kùpica -e ž kozarec: Voda sze v-kupicze vleva na pitjé KAJ 1870, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvartopȋrec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvartopirec -rca m kvartopirec: Leta je bil en velik kuartaperz im. ed., ter per kuartajnu vſe skuſi je djal (II, 344) ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou, tovarshtvu teh greshnih, koti teh quartaperizou rod. mn., inu ijgrauzou (II, 203) Zloženka iz → kvartati in sloven. pir ‛pitje, gostija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lénlèn léna -opridevnik
  1. nedejaven
    • kdo biti len
    • , kdo postati len
    • , kdo biti len kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • len za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

letev

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

líkof -a m (ȋ)
zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof
● pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

likof [lȋkof] (lijkop) samostalnik moškega spola

koroško pitje po sklenjeni kupčiji; likof

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

likof ► ˈliːkȯf -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

méh -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mláskati -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ)
1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu
2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

namòk SSKJ² samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napítek -tka m (ȋ)
1. tekočina, pripravljena za pitje: pripraviti, zmešati napitek; ponuditi komu hladen, vroč napitek / alkoholni napitek; vitaminski napitek; pren., ekspr. ljubezenski napitek
2. nar. vzhodno napitnica: peti napitke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napitnīna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naváda -e ž (ȃ)
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko
a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade
b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov
c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade
// navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta
2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada
// izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical
3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nósec1 -sca m (ọ̑)
nar. belokranjsko lesen zamašek z luknjico za pitje iz ročnega sodčka: nastavil je nosec na usta in pil iz barilca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obdeláva vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmočíti -móčim dov. (ī ọ́)
navadno z vodo narediti, da se kaj zmehča, odstopi: odmočiti umazanijo v vazi; odmočiti znamko s pisma; nesnaga se odmoči / odmočiti posodo umazanijo na njej / odmočiti kože namočiti
● ekspr. z vinom se mu je jezik odmočil pitje vina je povzročilo, da je začel dosti in sproščeno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opíjanje Frazemi s sestavino opíjanje:
opíjanje do mŕtvega

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
pelin -a m pelin: pod zukram je bil pelen im. ed., gnile grushke, inu iabauka ǀ bodo ſa shpisho pelen tož. ed., inu ſa pitje pak ta grenki shauzh imeli ǀ ſam G. Bug shuga te greshne, de yh hozhe shpishat, inu napajat s' pelinam or. ed., inu shauzhom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijáča -e ž (á)
1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača
♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju
// ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo
// ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo
2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači
● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijáča -e ž, snov. (á) piti alkoholne, brezalkoholne ~e; žgana ~; knj. pog. dati za ~o; pojm. ~ ga bo uničila |pitje alkoholnih pijač|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijáča -e ž
živilo, pripravljeno za pitje
SINONIMI:
napitek, ekspr. napoj, ekspr. pijačica, star. pilo, star. pojilo, nar. primaka, otr. pupa2, otr. pupica
GLEJ ŠE: voda, barman, barmanka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pijača [pijáča] samostalnik ženskega spola

pretirano pitje alkohola, pijančevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijača ► piˈjaːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijánščina -e ž (ȃ)
1. ekspr. popivanje, veseljačenje: srečala sta se na neki pijanščini
2. nar. štajersko pijančevanje, pitje: pijanščina iz obupa / v pijanščini se je spozabil v pijanosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pílo -a s (í)
star. pijača: mize so bile polne jela in pila / dobiti vodo za pilo za pitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pípa1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȋr1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pirnik

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

píten -tna -o prid. (ī)
1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda
2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino
● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine
♦ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

píti píjem nedov. píj -te, -óč; píl -a, pít, pít -a; pítje; (pít/pìt) (í) kaj ~ čaj; vznes. ~ mir pokrajine |uživati|; Ne kadi in ne ~e; iti pit
píti ga píjem ga (í) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pítje -a s (í)
glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje
● star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pítje -a s
GLEJ SINONIM: pijančevanje, popivanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pítje Frazemi s sestavino pítje:
pítje na krédo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pitjé -á s pitje, pijača: niti nikſega drügoga mocnoga pitjá je nej vzéo k-ſzebi KM 1796, 49; Tou mlácsno pitjé vlej v-goubecz KOJ 1845, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pitje [pítje] samostalnik srednjega spola

pitje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pitje -a s pijača: veliku krat en teden ſmò pres Kruha, voda je nashe pytje im. ed. ǀ tvoje pijtje im. ed. bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne ǀ Na mejſti mojga shleht pytia rod. ed., bo meni danu tu Nebeſku vinu ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini pytje tož. ed. ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje tož. ed. pak ta grenki shauzh imeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pitje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pítna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pívce -a s (ȋ) ekspr.
pivo: odpravil se je za točilni pult po še eno pivce; iti na pivce / pivce za živce pitje piva za sprostitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pivnica1 [pīvnica] samostalnik ženskega spola

posoda za pitje; kupa; kozarec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Pomen in izvor besede »cenosilikafobija«

Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popiávanje -a s pitje, pijančevanje: Ár nam je zadoſzta, ka ſzmo vtom preminoucsem vrejmeni 'zitka naſega volo poganov oprávlali, bodécsi vu popiávanyaj, jejſztvinaj KŠ 1771, 711

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popíti -píjem dov. (í)
1. končati pitje: pojesti in popiti
// s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra
// s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina
● preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače
2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi
3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popíti -píjem dov.
1.
končati pitje
SINONIMI:
knj.izroč. dopiti, pog. spiti
2.
kaj odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago
SINONIMI:
ekspr. popivnati
GLEJ ŠE SINONIM: izpiti, spiti, vpiti1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prilívek -vka m (ȋ)
knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pripráva vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í)
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
// premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
// po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
// pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
// začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
// pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. pog., z izrazom količine stati1, veljati: zidar te pride deset evrov na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.
4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.
5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.
8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

privájati1 -am nedov. (ā)
navajati2: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razdrobiti dov., F2, saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei kaminiam raſte, je ṡa jeid, inu pitje, od taiſtiga v'zhlovéki kamen reṡbye, inu reṡdroby, reṡdrobnyk kamena v'zhlovéku; triare, reṡdrobiti, na try deile vreizhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razsoljevánje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
reflúks reflúksa samostalnik moškega spola [reflúks] STALNE ZVEZE: gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reflux iz lat. refluxus, prvotno ‛vzvratni tok’, iz refluere ‛teči nazaj’
ruinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali
// uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slámica -e ž (á)
1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica
2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico
3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
♦ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slámica -e ž
posušeno steblo žita ali trave; cevka za pitjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. slamka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

slátina -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo] ETIMOLOGIJA: ↑slez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stéklo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

susek [sȗsǝk] samostalnik moškega spola

vložena jed, vložnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

térjati -am nedov. terjati, zahtevati: Ország má praviczo od nász terjati KOJ 1833, X; Bougso hráno ali pitje od goszpodára terjati, je hajdúcsno grobjánsztvo KOJ 1845, 35; szo Magyarszki poszlanci za bojovino terjati KOJ 1848, 8; naj Pavla tejrja KŠ 1771, 664; farar je szamo skaf 'sita proszo (terjao) KOJ 1914, 132
térjani -a -o terjan, zahtevan: je nemogao naglo krouto doszta terjanoga krüha pripraviti KOJ (1914), 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

..(t)je s. prip. obr.
1. 'vršilec' bítje
2. 'dejanje' razodétje, sprejétje, grétje, doživétje, pítje, počútje
3. 'rezultat dejanja' bogoklétje, imétje, cvŕtje, doživétje, krítje; prim. ..je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trijé tudi trjé tudi trié trí trí glav. štev. trije: touje tou Trie Articulusje TF 1715, 11; i eti trijé ſzo edno KŠ 1754, 89; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; I trijé ſzo, ki ſzvedocsijo KŠ 1771, 734; gde dvá, ali trigyé vküp prido BKM 1789, 19; kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; szo trjé mô'zi bili AIP 1876, br. 3, 2; Štirje tjedni ino ešče dvé ali terjé dnévje eden mêsec včinijo BJ 1886, 36; Záto ſto ſze eti trej vidi tebi bli'znyi biti KŠ 1771, 205; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; I prigoudilo ſze je po tréj dnévi KŠ 1771, 172; Tri 3 KM 1790, 96; vkoterom ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; Szamo eden, ali tri ſzo perſone SM 1747, 38; Vſze tri te prve táble KŠ 1754, 8; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone KMK 1780, 5; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk sztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; Na tri Králov dén KŠ 1771, 814; Od Molitve Goſzpodnove trej prvi prosény KMK 1780, 27; szta po potüvanyi trê vör prisla KAJ 1870, 116; té tri dr'zél bogáti pregnyari szo mohamedánszko vöro gorivzéli KAJ 1870, kaz. br. 3; Potom je rêcs: tri-kotrig AIN 1876, 7; János Apoſtol tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Kakda ſze razlocsávajo vſzi lidjé Na tri ſztáve KŠ 1754, 217; Má tri tále KŠ 1771, 716; vzéla 'zena ino ga je zamejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; ino med nyimi tri dni tákse meszárenye narédi KOJ 1848, 9; Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4; Evang. na III. po tri Králi Nedelo KŠ 1771, 24; jaſz morem po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po trej ſzobottaj je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; pitjé v-trih dni bode pomágalo KOJ 1845, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vinotòč tudi vinotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino
2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča
● knjiž. postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega spola [víski] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge ‛voda’ in beatha ‛življenje’ - več ...
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zatékati -am nedov. (ẹ̑)
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: roka zateka; gleženj ji je hitro zatekal
2. tekoč nezaželeno prihajati kam: voda je zatekala za okenske okvire
// zamakati, puščati: streha zateka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zdravica [zdravíca] samostalnik ženskega spola

pitje na zdravjenepopoln podatek

PRIMERJAJ: zdravje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zdrávstveno ustrézna pítna vôda -- -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žganjepítje -a s (í)
zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žolč -a m žolč: vſe semelske slatzhizhe nebeskem perglihane ſo grenke kakor shauzh im. ed., inu pelen ǀ Ta sholzh im. ed. bi nebil shnable Chriſtusave oſtrupil ǀ Vſta polne shauzhja rod. ed. moje hudobie ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki shauzh tož. ed. imeli ǀ neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh tož. ed. teh lintuornou ǀ kirſe pije ſtrup teh kazh, inu ſhauzh tož. ed. teh lintvornou ǀ ſo vſeli eno gobo, leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu tož. ed. omezhili ǀ mene napaiash s' shauzham or. ed., inu mene gaishlash s' terniom tvojh grehou ǀ ſam G. Bug shuga te greshne, de yh hozhe shpishat, inu napajat s' pelinam, inu shauzhom or. ed. ǀ s'shauzhom or. ed., inu ſtrupom ga napajejo → zolč

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 126