gníl -a -o stil. -ó [gniu̯] prid. (ȋ ī) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les;
gnila slama;
gnilo in plesnivo grozdje;
duh po gnilih jajcih;
prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost
♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek;
gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo gníli -a -o sam.:
skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
plesnív -a -o prid. (ī í) na katerem je plesen: plesniv les;
kruh je postal plesniv;
plesnivo grozdje, žito / plesniv okus mleka // slabš. osivel, star2: stala je ob strani svojega plesnivega ženina
● ekspr. zapustil ji je nekaj plesnivih grošev malovrednih, ničvrednih; slabš. oklepati se plesnivih načel zastarelih; sam.: duh po plesnivem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.